11. Priprava okolju prijaznih mikrokapsul za kontrolirano sproščanje hlapnih organskih spojinAna Ambrož, 2018, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je bil priprava okolju prijaznih etil celuloznih mikrokapsul s citriodiolom, ki bodo omogočale kontrolirano sproščanje izbrane organske snovi v okolico. Sintetizirali smo jih s homogeniziranjem organske in vodne faze. Ugotovili smo, da so bile mikrokapsule, ki so nastale ob mešanju s homogenizatorjem, bolj enakomernih velikosti kot tiste, mešane z magnetnim mešalom. Nastale mikrokapsule smo okarakterizirali z določitvijo polidisperznega indeksa, velikosti nastalih delcev in zeta potenciala. Ugotovljena je bila odvisnost velikosti nastalih mikrokapsul od načina mešanja, pri dodajanju organske faze k vodni fazi.
Sproščanje citriodiola iz mikrokapsul smo merili z UV/VIS spektroskopijo, pri čemer smo spremljali časovno spreminjanje absorbance pri določeni valovni dolžini.
Vrednosti merjenih absorbanc se po eno mesečnem merjenju niso znatno spremenile, kar pripisujemo zanemarljivi količini sproščenega citriodiola.
Z merjenjem FTIR spektra citriodiola, etil celuloze in nastalih mikrokapsul, smo ugotavljali prisotnost aktivne komponente na ovoju ali v notranjosti mikrokapsule. Zaradi ujemajočih FTIR spektrov etil celuloze in vzorca etil celuloznih mikrokapsul, smo potrdili prisotnost citriodiola v notranjosti mikrokapsul. Nahajanje citriodiola v jedru mikrokapsul, je bilo vidno tudi s konfokalnim mikroskopom.
Keywords: mikrokapsule, citriodiol, etil celuloza, UV/VIS spektroskopija, kontrolirano sproščanje, hlapne organske spojine
Published in DKUM: 05.10.2018; Views: 1880; Downloads: 177
 Full text (1,99 MB) |
12. Priprava in analiza naprednih prevlek na osnovi hidroksiceluloze na kovinskih substratih za biomedicinske aplikacijeDamjan Arbeiter, 2017, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo pripravili in analizirali napredne prevleke na osnovi 2-hidroksietil celuloze na nerjavnem jeklu AISI 316LVM.
Na nerjavno jeklo smo zaporedoma nanašali plasti. Pri tem smo naredili sistem s petimi nanosi (3P2DCF) in sistem s šestimi nanosi (3P3DCF). Ugotavljali smo kako se sprošča zdravilna učinkovina diklofenak v odvisnosti od časa v PBS-u, pri čemer smo ugotavljali kinetiko sproščanja in merili koncentracijo z UV-VIS spektroskopijo. Z ATR-FTIR smo karakterizirali nanešene plasti na nerjavnem jeklu in nerjavno jeklo brez nanosov. Z AFM smo ugotavljali topografijo nerjavnega jekla in nerjavno jeklo z nanosi pri obeh sistemih. Na koncu smo preverjali še korozijsko odpornost z elektrokemijskimi analizami, in sicer z elektrokemijsko impedančno spektroskopijo (EIS) in ciklično polarizacijo (CP).
Ugotovili smo, da lahko s pripravljenimi nanosi nadzorovano sproščamo zdravilno učinkovino. Nerjavno jeklo z nanosi je korozijsko odporno (bolj odporno pri sistemu s petimi nanosi) in ga lahko uporabimo v organizmih.
Keywords: nerjavno jeklo AISI 316LVM, hidroksietil celuloza, spektroskopija, AFM, EIS, CP
Published in DKUM: 31.07.2018; Views: 1433; Downloads: 123
Full text (2,18 MB) |
13. Vpliv sinteze na velikost nanodelcevDoris Tkaučič, 2018, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi je predstavljena primerjava dveh metod priprave nanodelcev, znotraj dveh metod smo spreminjali parametre in spremljali vpliv sprememb na velikost nanodelcev. Nanodelci so se pripravljali iz etil celuloze po emulzijske postopku, kjer smo kot polimerne stabilizatorje uporabljali različne polisaharide, ter spreminjali njihove koncentracije. Druga uporabljena metoda je bila dializna metoda, pri kateri smo uporabili različna topila in različne koncentracije etil celuloze. Velikost delcev smo analizirali z DLS metodo in z elektronskim mikroskopom, stabilnost disperzij smo določili z določanjem zeta potenciala.
Keywords: polisaharidi, etil celuloza, nanodelci, emulzijska metoda, dializna metoda
Published in DKUM: 06.06.2018; Views: 1625; Downloads: 121
Full text (3,27 MB) |
14. Določitev formaldehida v različnih tekstilnih izdelkihBrina Pušelc, 2017, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je določiti vsebnost formaldehida v izdelkih iz celuloze, ki jih ponujajo različne trgovine s tekstilnimi izdelki. Obstaja namreč velika verjetnost, da se omenjena škodljiva spojina nekontrolirano vgrajuje v material, kot posledica neizogibno potrebne obdelave za dosego odpornosti tekstilnih materialov na mečkanje. Sklepa se, da bo vsebnost formaldehida v nižje cenovnih izdelkih višja v primerjavi z izdelki višjega cenovnega razreda.
Materiali, obdelani proti mečkanju, velikokrat vsebujejo preko 1000 in celo preko 2000 ppm prostega formaldehida ali formaldehida, ki se sprošča pri hidrolizi za katerega vemo, da je potencialno kancerogen. V ta namen smo uporabili metodo za preskušanje formaldehida skladno z veljavnim standardom SIST EN ISO 14184-1.
Za vrednotenje učinkovitosti apretur proti mečkanju pa smo uporabili testno metodo Ugotavljanje izravnavanja gub horizontalno nagubanega preskušanca z merjenjem izravnalnega kota skladno z veljavnim standardom SIST EN 22313.
Glede na dobljene rezultate smo prišli do zaključka, da vsebnost oziroma predpisana omejitev formaldehida ni prekoračena v nobenem vzorcu.
Keywords: formaldehid, celuloza, nagnjenost k mečkavosti, kot poravnave, DMDHEU
Published in DKUM: 11.10.2017; Views: 1373; Downloads: 87
Full text (1,25 MB) |
15. Izolacija celuloznih nanokristalov z uporabo različnih kislinNuša Kutnjak, 2017, undergraduate thesis Abstract: Celuloza, ki je glavni gradnik celičnih sten v rastlinah, zaradi svoje biorazgradljivosti in obnovljivosti vedno bolj pridobiva pozornost na novih področjih uporabe kot je nanotehnologija. Znanstveniki s pomočjo kislinske hidrolize pridobivajo celulozne nanokristale, ki s svojimi edinstvenimi lastnostmi predstavljajo odličen material za utrjevanje kompozitov, prav tako pa imajo potencial v drugih področjih uporabe. Cilj te diplomske naloge je bil pridobitev celuloznih nanokristalov z uporabo žveplove (VI), fosforne (V), ter klorovodikove kisline. Kot vir celuloze sem uporabila odpadni bombaž iz predilnice Litija. Optimizirala sem pogoje hidrolize pri različnih kislinah ter analizirala dobljene nanokristale.
Keywords: celuloza, nanoceluloza, nanokristali, kislinska hidroliza
Published in DKUM: 03.10.2017; Views: 1602; Downloads: 123
Full text (3,03 MB) |
16. Samočistilne tekstilije na osnovi nanonanosov s $TiO_2$Nika Veronovski, Majda Sfiligoj-Smole, Tatjana Kreže, Aleksandra Lobnik, 2006, original scientific article Abstract: V prispevku je opisan postopek priprave samočistilnih poliestrnih (PES) tekstilij s fotokatalitičnimi $TiO_2$ nanonanosi. Samočistilno površino smo pripravili s sol-gel procesom in proučili vpliv pogojev postopka na oblikovanje nanonanosov na vlaknih. Pri postopku polikondenzacije nanodelcev $TiO_2$, smo uporabili kisli in bazični katalizator. Pri toplotni obdelavi nanodelcev na poliestrnem substratu se je tvorila polimorfna kristalna $TiO_2$ struktura anataz, ki ima širšo optično vrzel v frekvenčnem pasu kot kristalna oblika rutil. Obdelane tekstilije smo analizirali, da bi določili vpliv postopka obdelave na njihove uporabne lastnosti. Raziskava je potrdila, da s sol-gel postopkom oblikujemo nanonanose s samočistilno sposobnostjo, vendar pa imajo boljše fotokatalitične sposobnosti $TiO_2$ nanosi, pridobljeni iz kislega sola. Postopek obdelave poliestrnih pletiv s $TiO_2$ nanonanosi ni pomembno vplival na mehanske lastnosti PES pletenin.
Keywords: tekstilije, modifikacija tekstilnih vlaken, samočistilne lastnosti, celuloza, titanijev dioksid, rutil, nanodelci, sol-gel metoda, fotodegradacija, fotokataliza
Published in DKUM: 31.08.2017; Views: 1718; Downloads: 117
Full text (467,00 KB)
This document has many files! More... |
17. Izolacija nanoceluloze iz biološkega materialaUrša Stradovnik, 2017, undergraduate thesis Abstract: Nanoceluloza je za večino ljudi še ne poznan material, kljub temu da so ga že odkrili v prejšnjem stoletju. Nanocelulozo bi lahko poimenovali kot material prihodnosti. Je produkt, ki je narejen iz celuloze oziroma iz materialov, ki jih najdemo v naravi. Izkoristimo jo lahko v številnih aplikacijah, saj z dodatkom nanoceluloze izboljšamo lastnosti materialov.
Glavni namen diplomskega dela je pridobiti nanocelulozo iz nizkocenovnih materialov ter pridobiti podatke o materialih, iz katerih nanoceluloze še niso izolirali. Nanocelulozo smo izolirali iz štirih različnih materialov: ciprese, praproti, pušpana in storža. Naša želja je pridobiti nanokristalinično celulozo.
V diplomski nalogi je prikazan kemijski postopek izdelave nanoceluloze, pri katerem smo materiale namakali v vodnih raztopinah NaOH, H2O2, HCl in H2SO4 pri povišani temperaturi in pridobili nanovlakna. Posušene vzorce smo analizirali s karakterizacijskimi metodami (določevanje vsebnosti vlage in pepela, rentgentska praškovna difrakcija (XRD), Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija (FTIR) in vrstični elektronski mikroskop (SEM)).
Z določevanjem vsebnosti vlage smo ugotovili, da so posušeni vzorci vsebovali vezano vlago. Rezultati vsebnosti pepela pa so pokazali, da so vzorci vsebovali mineralne snovi, ker se te med sežigom niso uničile, saj predstavljajo anorganske snovi, ki so odporne na visoke temperature. Rezultati XRD analize so pokazali, da je imela praprot najvišji indeks kristaliničnosti. Pri FTIR analizi smo dobili zelo podobne spektre za vse štiri materiale. S SEM analizo smo dobili vpogled v strukturo nanoceluloze.
Keywords: celuloza, nanoceluloza, hemiceluloza, izolacija, biološki material
Published in DKUM: 05.07.2017; Views: 2260; Downloads: 277
Full text (3,74 MB) |
18. VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV PREDOBDELAVE SUROVE CELULOZE NA UČINKOVITOST ENCIMSKE HIDROLIZEMaša Iršič, 2016, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil proučiti vpliv različnih načinov predobdelave surove celuloze na učinkovitost encimske hidrolize.
Pri delu smo uporabljali mikrokristalinično celulozo, celulozo iglavcev (iglavci Pacifico), listavcev (listavci Bukocell) in evkaliptusa (evkaliptus Santa Fe). Preizkusili smo tri metode predobdelave. Testirali smo predobdelavo celuloze z ionsko tekočino - BMIMCl, s H2O2 ter avtoklaviranje v raztopini NaOH.
Encimsko hidrolizo smo izvajali v šaržnem reaktorskem sistemu EasyMax 102 (Mettler Toledo). Eksperimente smo izvajali 24 h pri temperaturi 45 C in pri vrtilni hitrosti mešala 200 min-1, uporabili smo med 0,5 in 1 mL encima celulaze in 50 mL acetatnega pufra s pH = 5. Koncentracijo nastale glukoze smo določili s spektrofotometrično metodo in uporabo UV-VIS spektrofotometra (Varian Cary 1-E UV-Visible).
Pri delu smo postopke predobdelave optimirali, saj smo tako zagotovili ustrezne procesne pogoje za večjo presnovo. Največjo presnovo celuloze smo dosegli po predobdelavi z ionskimi tekočinami. Presnova obdelane celuloze se je glede na presnovo neobdelane celuloze povečala iz 10 % na 62 %.
Keywords: Celuloza, predobdelava celuloze, encimska hidroliza, ionske tekočine, encim celulaza.
Published in DKUM: 15.07.2016; Views: 2044; Downloads: 153
Full text (2,37 MB) |
19. |
20. PRIMERJALNA ŠTUDIJA PREDELAVE SUROVE CELULOZE LISTAVCEV IN IGLAVCEVUrška Hajdinjak, 2015, undergraduate thesis Abstract: Osnovni cilj diplomskega dela je bil proučiti najučinkovitejšo predobdelavo celuloze listavcev in iglavcev kot alternativnega materiala za obnovljivo energijo. Za učinkovit potek hidrolize celuloze do glukoze smo določili ustrezne procesne pogoje in primerjali izkoristke reakcij.
Celulozo smo predobdelovali na več načinov; z mletjem, toplotno obdelavo, ionskimi tekočinami in fosforno (V) kislino. S predobdelavo smo zmanjšali področja kristaliničnosti, kjer so glukozne molekule med seboj povezane z močnimi vezmi.
Encimsko hidrolizo celuloze smo izvajali v reaktorju EasyMax 102 (Mettler Toledo) z encimi celulaze. Encimska hidroliza se največkrat izvaja v blagih procesnih pogojih, zato so bile reakcije učinkovite pri temperaturi 45 ˚C in pri uporabi acetatnega pufra (pH = 5). Reakcije so potekale 24 h, njihova izvedba je bila hitra in preprosta.
Produkt reakcij hidrolize je bila glukoza, katere koncentracijo smo določili s spektrofotometrično metodo. Na podlagi dobljenih rezultatov smo primerjali izkoristke reakcije s celulozo listavcev in iglavcev. Najučinkovitejša je bila kislinska predobdelava. Rezultati so pokazali najvišje presnove pri celulozi listavcev, v našem primeru evkaliptusa, saj so njegova celulozna vlakna najkrajša in najtanjša. Vsa uporabljena celulozna vlakna smo pred in po kislinski predobdelavi mikroskopirali ter jih posneli z FTIR spektrofotometrom. Posnetki so potrdili naše ugotovitve glede doseženih presnov posameznih reakcij.
Keywords: celuloza, vlakna, predobdelava celuloze, encimska hidroliza, encim celulaza
Published in DKUM: 03.11.2015; Views: 2097; Downloads: 209
Full text (1,61 MB) |
