| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
IZVRŠBA V CARINSKI SLUŽBI
Danilo Kostanjevec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Carinska uprava Republike Slovenije postaja vse bolj pomembna institucija na področju izvršb za nedavčne denarne terjatve, katere ji bo Davčna uprava Republike Slovenije skozi leta postopoma v celoti predala. Izvršba sama se zaradi tega ne spreminja, saj Zakon o davčnem postopku točno določa postopek izvršbe, ne glede na to, kateri organ izvaja izvršbo. Zaradi povečanega obsega izvršb se bo struktura zaposlenih v carinski službi skozi čas spremenila. Izterjevalci bodo čedalje bolj pomemben del carinske službe. Prenos izvršbe z davčnega organa na carinski organ pomeni ne le reševanje kadrovske problematike v carinski službi, pač pa tudi povečan obseg prilivov v proračun Republike Slovenije iz naslova izterjanih obveznosti. V diplomskem delu sem prvotno predstavil organiziranost in naloge Carinske uprave Republike Slovenije ter predvidene spremembe v prihodnosti zaradi povečevanja vloge izvršbe v njenem delovanju. Vsaka izvršba je urejena z pravno ureditvijo, ki je v carini urejena z Zakonom o carinski službi, ki se navezuje na Zakon o davčnem postopku, kot krovnim zakonom o izvršbi. Zaradi obsežnosti tematike izvršbe sem v diplomskem delu zajel del vsebine o izvršbi, ter tako izbral področja, ki so po mojem mnenju najbolj pomembna in se v postopku izvršbe največ uporabljajo. To velja tudi za izvršbo v carinski službi.
Keywords: izvršba, izterjevalec, dolg, sklep o izvršbi, izvršilni naslov, izvršilno sredstvo, predmet izvršbe, Carinska uprava Republike Slovenije
Published: 23.09.2010; Views: 1607; Downloads: 249
.pdf Full text (508,73 KB)

3.
4.
REORGANIZACIJA DAVČNE UPRAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Anja Hudernik, 2014, master's thesis

Abstract: Davčna uprava Republike Slovenije je organ v sestavi Ministrstva za finance, ki izvaja naloge davčne službe oziroma dejavnost pobiranja davkov. Organizacijsko strukturo sestavljajo Generalni davčni urad in davčni uradi. Poslanstvo davčne uprave je prizadevanje za vzpostavitev enega najbolj poštenih in učinkovitih sistemov za prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti v Evropski uniji. V zadnjih letih smo priča vedno večjemu uvajanju sprememb in novosti. Pojavljajo se novi vzorci organizacije in postopkov za prilagoditev spreminjajočemu se okolju. Od davčne uprave se zahtevajo višji standardi delovanja kot so veljali v preteklosti. Hitra komunikacija zahteva razpršeno odločanje. Potrebno je slediti novi tehnologiji, taki, ki zagotavlja zaupanje in varnost informacij. Odločilnega pomena pri doseganju ciljev je prav informacijska in komunikacijska tehnologija, zato je davčna uprava RS v svojih obeh Poslovnih strategijah temu področju dala poseben poudarek. Za cilj si je zadala zagotovitev takšnega informacijskega okolja, ki bo učinkovito podpiralo procese delovanja in bo sposobno hitrega prilagajanja spremembam davčnega sistema in potrebam odjemalcev. Prenova informacijskega sistema DURS se je zgodila v letu 2010 in predstavlja pomemben mejnik korenitih organizacijskih sprememb davčne uprave. S sloganom »Skupaj spreminjamo DURS na bolje«, ki si ga je davčna uprava zapisala v sam projekt prenove informacijskega sistema, se ni spremenil le ta, pač pa se je spremenila davčna uprava kot taka. Prenova informacijskega sistema je namreč posegla prav v vsa delovna področja s ciljem racionalizacije procesov delovanja davčne uprave. V magistrskem delu je s teoretičnega, praktičnega in tudi primerjalnega vidika prikazano, da je prenova informacijskega sistema zelo močno vplivala na organizacijske spremembe davčne uprave, da so se posamezni procesi delovanja s tem sicer res zelo racionalizirali, vendar pa so na določenih segmentih negativno vplivali na samo organizacijo. Ugotovljeno je tudi, da v projektu sprememb zadan slogan »Skupaj spreminjamo DURS na bolje« ni bil ravno v celoti uresničen. Poseben poudarek bo v nalogi dan projektu združitve davčne in carinske uprave, ki je zagledala luč sveta prav pred kratkim. Sosednja republika Avstrija je tovrstno reformo izvedla v letu 2005 in s tem postala ena izmed boljših finančnih uprav v EU, zato je v nalogi s primerjalnega vidika prikazana organizacijska ureditev finančne uprave republike Avstrije, katere dobro prakso je smiselno uvesti tudi v slovenski davčni sistem.
Keywords: davčna uprava, davčna služba, carinska uprava, finančna uprava, davčni zavezanec, poslovna strategija, organizacijska struktura.
Published: 14.10.2014; Views: 1864; Downloads: 237
.pdf Full text (1,44 MB)

5.
Carinjenje blaga v skladu s carinskimi predpisi ter posebnimi ukrepi
Tanja Erjavšek, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomsko delo predstavlja carinski sistem, osredotočen na uvoze z dodatnimi nadzori – veterinarskim, fitosanitarnim in zdravstvenim nadzorom, ter carinski pregled blaga. V Sloveniji področje carinjenja izvršuje Finančna uprava Republike Slovenije. V teoretičnem delu sta predstavljena poslanstvo in zakonodaja, ki ureja področje carine in bistveno določa pravila za izdelavo carinske deklaracije. Trenutna slovenska zakonodaja to področje natančno določa in prilagaja zakonodaji Evropske unije. Zadnji zakon 952/2013, ki se je začel v celoti uporabljati 1. maja 2016, prinaša jasnejša določila glede brezpapirnega poslovanja. V nadaljevanju diplomskega dela so opisane razlike med nespecifičnim in specifičnim primerom uvoza – posebnosti pri uvozu proizvodov, kjer carinjenje vključuje dodatne postopke: sadje in zelenjava – fitosanitarni certifikat; žive živali in živalski proizvodi – veterinarski certifikat; vino – tarifna kvota; električni aparati in deli – oznaka o skladnosti; sladki proizvodi – meursing. Te postopke carinjenja primerjamo in na podlagi ugotovitev predlagamo rešitve za hitrejši pretok blaga. Ugotovimo, da obstajajo razlike med uvozom blaga iz tretjih držav v primerjavi z uvozom blaga iz Evropske unije, saj je notranje trgovanje povsem svobodno in brez carinskih formalnosti. Prost pretok blaga torej prinaša koristi na notranjem trgu.
Keywords: carinjenje, Finančna uprava Republike Slovenije, uvoz, carinska deklaracija, inšpekcijski nadzor
Published: 08.06.2017; Views: 928; Downloads: 63
.pdf Full text (1,69 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica