| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
22.
SKUPNA ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EVROPSKE UNIJE NA PODROČJU KEMIČNIH, FARMACEVTSKIH IN KOZMETIČNIH IZDELKOV
Petra Poredoš, 2010, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu smo v prvem delu opredelili skupno zunanjetrgovinsko politiko Evropske unije, njen nastanek, oblikovanje le-te in proučili instrumente, s katerimi EU ureja svoje trgovinske odnose s tretjimi državami. V nadaljevanju smo naredili analizo kemičnega, ter ločeno še farmacevtskega in kozmetičnega sektorja proizvodnje Evropske unije. Vsako področje smo analizirali z vidika pomembnosti za gospodarstvo in dobrobit Evropske unije ter predstavili kakšno pozicijo zaseda posamezen sektor v svetu, z vidika velikosti proizvodnje in trga ter deleža v mednarodni menjavi. Ugotovili smo, da Evropska unija zavzema ključno vlogo na svetovnem trgu kemičnih, farmacevtskih in kozmetičnih izdelkov. Evropski trg je za kemične izdelke načeloma zelo odprt, medtem ko nekatere druge države še zmeraj uporabljajo visoke carine za zaščito narodnih gospodarstev. Še večji problem pa predstavljajo mnoge necarinske ovire, ki omejujejo evropskim izvoznikom vstop na tuje trge. Med njimi so za kemični, farmacevtski in kozmetični sektor najbolj pogosti kompleksni in diskriminatorni standardi in tehnične predpisi, slaba zaščita pravic intelektualne lastnine, ter nepotrebni, zahtevni ali dragi postopki testiranja in registracije ter pridobivanja licenc in certifikatov. Evropska unija se spopada s trgovinskimi ovirami z instrumenti Skupne zunanjetrgovinske politike ter s sklepanjem številnih sporazumov na bilateralni in multilateralni ravni (predvsem v okviru WTO).
Ključne besede: Skupna zunanjetrgovinska politika, Evropska unija, kemični izdelki, farmacevtski izdelki, kozmetični izdelki, instrumenti SZTP, carine, trgovinske ovire, mednarodni sporazumi, STO, Sporazum o harmonizaciji carin za kemične izdelke, intelektualna lastnina, dostop do zdravil, CEFIC, EFPIA, COLIPA.
Objavljeno: 23.09.2010; Ogledov: 1312; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (424,20 KB)

23.
KROG MULTILATERALNIH TRGOVINSKIH POGAJANJ SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE "DOHA RAZVOJNA AGENDA" - CILJI IN IZZIVI
Vesna Žmavc, 2010, diplomsko delo

Opis: STO je prostor oziroma institucija, ki pomaga državam, da uredijo probleme mednarodne trgovine. Nastala je 1. januarja 1995 in sicer na podlagi GATT-a. GATT se je v glavnem ukvarjal s trgovino z blagom, STO se ukvarja s trgovino v storitvah in s trgovanjem v zvezi z izumi, stvaritvami in modeli. Naloge Svetovne trgovinske organizacije so zagotoviti stabilnost, predvidljivost in čim večjo sprostitev mednarodnih trgovinskih tokov. Značilnosti STO so: univerzalnost organizacije, dograjen način reševanja mednarodnih trgovinskih sporov, možnost spremembe načina glasovanja, strožji in trdneje postavljeni kriteriji. Načela STO so: trgovina brez diskriminacije, prosta trgovina, predvidljivost, promoviranje poštene konkurence, spodbujanje razvojne in gospodarske reforme. GATT je nastal kot posledica želje, da bi ustanovili Mednarodno trgovinsko organizacijo. Želeli so oblikovati organizacijo, ki naj bi poleg Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke za obnovo in razvoj predstavljala enega izmed treh stebrov Bretton-Woodske institucije. Njen osnovni namen naj bi bil zagotavljanje stabilnega in predvidljivega mednarodnega trgovinskega okolja, ki bo omogočalo nadaljnjo liberalizacijo in rast svetovne trgovine ter rast zaposlovanja in investicij. V okviru GATT-a so potekali naslednji krogi pogajanj: prvi krog pogajanj v Ženevi, drugi krog pogajanj v Annecycu, tretji krog pogajanj v Torqayu, četrti krog pogajanj v Ženevi, Kennedyjev krog pogajanj, Tokijski krog pogajanj in Urugvajski krog pogajanj. Krog pogajanj v Dohi je bil ustanovljen na četrti ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije v Dohi, v Katarju novembra leta 2001. Vlade so se strinjale, da se bodo pogajale o dodatnih carinskih znižanjih (s posebnim osredotočenjem na izvoz držav v razvoju), o vključevanju obstoječih pogajanj o storitvah v Dohin krog pogajanj in o uveljavljanju pomembne liberalizacije trgovine kmetijskih proizvodov. V kmetijstvu so se strinjali, da bodo zmanjšali ovire vstopa na trg, da bodo odstranili subvencije za kmetijski izvoz in zmanjšali subvencije domače proizvodnje. Vlade so se strinjale, da bodo raziskale vidike odnosa med trgovino in okoljem. Ključna področja pogajanj v Dohi so: razvoj, kmetijstvo, storitve in okolje. Razlogi za podaljševanje pogajanj v Dohi so: odstranitev carin, kmetijska blaginja, večanje produktivnosti, trgovina med državami v razvoju in izboljšan dostop do trga. Cilji Dohe so predvsem v kmetijstvu zmanjšati vse oblike izvoznih subvencij in domače podpore za trgovino, pri storitvah liberalizirati vse kategorije storitev, pri industrijskih izdelkih zmanjšati carine, na področju regionalnih trgovinskih sporazumov izboljšati postopke pravil STO in izboljšati izvedbo mehanizma za reševanje sporov. Za Doho predstavljajo izziv regionalne agende, saj so se te še vedno ukvarjale s težavami globalne socialne izključenosti. To so bile predvsem afriške, karibske in pacifiške države.
Ključne besede: Svetovna trgovinska organizacija, GATT, GATS, Doha, mednarodna trgovina, krogi pogajanj, kmetijstvo, carine, investicije, storitve, ministrska konferenca, pogajanja.
Objavljeno: 29.10.2010; Ogledov: 1808; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (819,12 KB)

24.
VPLIV DISKRIMINATORNIH IN NEDISKRIMINATORNIH PRAVNIH NORM NA GOSPODARSKE SUBJEKTE S POUDARKOM NA DAVKU NA DODANO VREDNOST
Frančiška Mestinšek Podbrežnik, 2011, magistrsko delo

Opis: Da bi se v EU dosegel prost pretok blaga, je EU sprejela pravne norme, ki zajemajo: - prepoved uvoznih in izvoznih carin ter dajatev z enakim učinkom med državami članicami, - prepoved količinskih omejitev pri uvozu in izvozu ter ukrepov z enakim učinkom med državami članicami, - prepoved neposredne ali posredne diskriminacije davčne obravnave izdelkov, uvoženih iz drugih držav članic, v primerjavi z istovrstnimi domačimi izdelki in - prepoved uvajanja notranjih davkov na izdelke drugih držav članic, s katerimi bi država članica posredno zaščitila druge izdelke. Ker imajo države članice še vedno dokaj proste roke pri ureditvi davkov, imajo tudi različne davčne stopnje, kar vpliva na gospodarske subjekte, na to kje bodo poslovali in seveda tudi na predmet njihovega poslovanja. EU se zavzema za harmonizacijo davčnih pravnih norm in je doslej še najbolj harmonizirala DDV, kjer se bojuje proti davčnim utajam in poizkuša harmonizirati stopnje davka na dodano vrednost. Vpliv pravih norm, ki nediskriminatorno obravnavajo tako domače kot tuje gospodarske subjekte (gospodarske subjekte iz drugih držav članic) je pozitiven in vpliva resnično na njihovo prosto trgovanje, torej na prost pretok blaga. Na drugi strani pa je vpliv diskriminatornih pravnih norm na gospodarske subjekte bodisi pozitiven bodisi negativen, odvisno za kateri gospodarski subjekt gre. Prav zaradi tega pa se EU zavzema za minimalizacijo diskriminatornih pravil, da bi se tako čimbolj dosegel prost pretok blaga.
Ključne besede: diskiriminatorne pravne norme, nediskriminatorne pravne norme, carine, dajatve z enakim učinkom, količinske omejitve, davki, davek na dodano vrednost
Objavljeno: 11.03.2011; Ogledov: 2363; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (990,35 KB)

25.
PROTIDUMPINŠKI UKREPI V OKVIRU SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE
Gregor Resnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu se ukvarjam z pravno ureditvijo protidumpinških ukrepov, kot izhaja iz sporazumov Svetovne trgovinske organizacije. V uvodnem poglavju je kratka predstavitev pojmovanja dumpinga iz vidikov mednarodnih sporazumov na tem področju in iz strogo ekonomskega vidika. Definicija dumpinga je seveda osnova za ugotovitev ali gre v posamičnem primeru za dumping in kako ta učinkuje na stanje na trgu. Vprašanje učinka dumpinga je osnova za pravno regulacijo tega tržnega fenomena in temelj za vse predpise na tem področju. Zaradi širokega obsega situacij, ki jih obsega pojem dumpinga, se mi zdelo pomembno, da se že na začetku tega dela lotim vprašanja meje med protidumpinškimi ukrepi in protekcionizmom. Prej omenjeno vprašanje se pojavlja v vseh praktičnih primerih, ki so predstavljeni v tej nalogi in je ključno za reševanje sporov, ki izhajajo iz protidumpinških postopkov. Zaradi boljšega razumevanja ureditve protidumpinških ukrepov, sem se v drugem poglavju na kratko predstavil nastanek Svetovne trgovinske organizacije in njene temeljne sporazume na tem področju. To predstavlja osnovo za analizo protidumpinške zakonodaje Združenih Držav Amerike in Evropske Unije, ki so predstavljeni v tretjem in četrtem poglavju tega dela. Podrobneje so predstavljeni postopki za uvedbo protidumpinških carin, kakor jih določajo zakonodaje Evropske Unije in Združenih Držav Amerike, posebno pozornost posvečam načinom za izračun teh carin, ki so velikokrat jedro sporov z državami uvoznicami. Za praktičen prikaz primerov iz prakse sem izbral primere, ki jih je obravnaval Organ za reševanje sporov Svetovne trgovinske organizacije, saj ti primeri nazorno pokažejo, na kakšen način si določila mednarodnih sporazumov razlagajo državni organi. Tukaj se izkaže, da je ravno meja med dumpingom in protekcionizmom izjemno tanka, kljub temu se zdi, da države ne obravnavajo interesov vpletenih strank z dovolj pozornosti, zaradi tega državni organi pogosto enostransko odločajo v korist domačih subjektov (pritožnikov). Takšna obravnava morda koristi domači industriji na kratki rok medtem, ko ima na dolgi rok škodo predvsem ta domača industrija. Ravno zaradi tega je tako pomembno delo Organa za reševanje sporov Svetovne trgovinske organizacije, ki je neke vrste varuh mednarodnih sporazumov.
Ključne besede: Dumping, Svetovna trgovinska organizacija, Organ za reševanje sporov, protidumpinške carine, protekcionizem, domači trg, tuji trg, Evropska Unija, Združene Države Amerike
Objavljeno: 12.07.2012; Ogledov: 1173; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (322,15 KB)

26.
27.
28.
29.
30.
Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici