1.
Tveganje v bančništvu in njihovo upravljanjeTerezija Branda, 2009, undergraduate thesis
Abstract: Banke igrajo kljuÄno vlogo v nacionalnih ekonomijah veÄine držav po svetu. Zdrav banÄni sistem je pomemben element finanÄne stabilnosti, ki pomeni osnovo za vzdževanje in razvoj gospodarskega sistema. Osnovna funkcija banÄnega sistema je finanÄno posredniÅ¡tvo: zbiranje finanÄnih sredstev od tistih, ki imajo presežke in njihovo posojanje tistim podjetjem ali posamezniku, ki jih potrebujejo.
Prevzemanje tveganj je neloÄljivo povezano z banÄniÅ¡tvom, pomanjkljivo zavedanje in upravljanje s tveganji pa lahko vodi v izgubo in ogrozi varnost banÄnih vlog. Zaradi pomembne vloge v nacionalni ekonomiji in zaupanja, ki ga imajo vlagatelji v banke, morajo te poslovati skrbno in varno ter vzdrževati primeren nivo kapitala in rezervacij za zaÅ¡Äito pred morebitnimi tveganji, ki izhajajo iz poslovanja. Vse banke so v ta namen podvržene nadzoru s strani države za to pooblaÅ¡Äenih institucij.
V zadnjih letih je finanÄni sektor doživel mnogo sprememb. DanaÅ¡nji banÄni sistem zaznamujejo predvsem:
* naraÅ¡ÄajoÄi obsegi trgovalnih aktivnosti,
* razvoj finanÄnih instrumentov,
* pojav globalizacije (24-urni trgi),
* povezovanje finanÄnih institucij,
* kompleksni poslovni odnosi z najveÄjimi strankami,
* podružnice postajajo prodajna mesta za vrsto razliÄnih produktov,
* naraÅ¡ÄajoÄa odvisnost od informacijske tehnologije,
* vse bolj zahtevna regulativa.
NaÅ¡teti dejavniki so botrovali vse hitrejÅ¡emu razvoju novih finanÄnih instrumentov, vzporedno s katerimi se pojavljajo nove oblike tveganj, ki so bolj kompleksne in manj transparentne. ÄŒe so v preteklosti finanÄni in raÄunovodski izkazi bank služili kot osnovno orodje za ocenjevanje varnosti in finanÄne moÄi banke, postaja danes njihova izrazna moÄ v smislu tveganosti banke vse bolj omejena. Analiza stanj na presežne datume ne zagotavlja veÄ ustrezne slike glede dejanske tveganosti banke.
Spremembam banÄne prakse mora slediti tudi nadzorna praksa, ki se iz pregleda usklajenosti z zakonodajo razÅ¡irja na ugotavljanje in ocenjevanje tveganj. Ker pa je tveganje rezultat kombinacije izpostavljenosti pripadajoÄemu tveganju in zmanjÅ¡evanju le – tega z notranjimi kontrolami, so predmet ocenjevanja poleg pripadajoÄega tveganja tudi notranje kontrole.
BanÄni nadzornik, ki po funkciji sam sicer ni nagnjen k prevzemanju tveganj, razume, da je temelj banÄniÅ¡tva v prevzemanju tveganj in da bo banka vedno izpostavljena doloÄenemu obsegu tveganja. Pomembno pri tem pa je, da se banka zaveda tveganja in da ima vzpostavljene ustrezne obrambne mehanizme za njegovo obvladovanje. Banke so zadnja leta izvedle pomembne investicije v razvoj novih metodologij, procedur in kontrol z namenom boljÅ¡ega identificiranja, merjenja in upravljanja tveganj. Vendar pa vzpostavljanje notranjih kontrol ni enkraten proces, ampak jih je treba redno pregledovati, preverjati in po potrebi nadgrajevati.
Upravljanje s kapitalom je zelo pomemben del strateÅ¡kega planiranja vsake banke. Prenizka raven kapitala lahko banko izpostavlja prekomernemu tveganju propada, po drugi strani pa previsok kapital banko sili k dvigovanju marž in provizij, da bi lahko zagotovila delniÄarjem primeren donos na vložena sredstva. Banka mora imeti vzpostavljen takÅ¡en proces upravljanja s kapitalom, ki bo zajel vsa materialna tveganja, ki se jim izpostavlja in bo pravoÄasno zaznaval spremembe v posamezni vrsti tveganja in temu ustrezno tudi prilagajal obseg razpoložljivega kapitala.
Vzpostavljanje pisne strategije, politike in procedure predstavljajo del notranjih kontrol, ki lahko bistveno zmanjÅ¡ajo kapitalsko tveganje banke. Interne politike in procedure morajo postati strateÅ¡ki element upravljanja s tveganjem, pri Äemer je potrebno doseÄi, da se bodo dosledno izvajale in ne bodo same sebi namen.
Keywords: * advanced measurement approach – napredni pristop
* basic indicator approach – enostavni pristop
* capital adequacy – kapitalska usreznost
* compliance – skladnost s predpisi
* inherent risk – pripadajoče tveganje
* internal auditing – notranje revidiranje
* moral hazard – moralno tveganje
* off-site supervision – zunanji nadzor
* on-site supervision – notranji nadzor
* risk-based supervision – nadzor, ki temelji na tveganju
* standardised a
Published in DKUM: 03.07.2009; Views: 3634; Downloads: 287
Full text (613,93 KB)