Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Sodobna družba se v današnjih časih neprestano sooča s spremembami, zaradi česar je postalo pomembno vseživljenjsko izobraževanje in izpopolnjevanje, kjer pa igra pomembno vlogo karierna orientacija. Ta pomaga posameznikom, tako mladim kot tudi starejšim, pri upravljanju njihove kariere ter sprejemanju lažjih odločitev v povezavi z izobraževanjem, usposabljanjem in zaposlovanjem. Vendar pa se kljub tej dejavnosti, ki naj bi mlade usmerjala in jim pomagala pri pomembnih odločitvah, dogaja, da se ti soočajo z visoko stopnjo brezposelnosti. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je na podlagi pridobljene literature predstavljeno področje raziskovanja, ki se nanaša na karierno orientacijo, brezposelnost mladih in prehod mladih iz izobraževanja v delovno okolje. V empiričnem delu pa je raziskano, kakšna je karierna orientacija med mladimi s terciarno izobrazbo pri nas ter ali je ta dovolj vpeta v slovenski izobraževalni sistem. V ta namen so bili preko različnih družbenih omrežij med študente različnih fakultet razdeljeni anketni vprašalniki, s katerimi je bilo poizvedovano, koliko mladih s terciarno izobrazbo, starih med 20 in 29 let, se je v času študija sploh udeleževalo aktivnosti, povezanih z njihovo kariero, ter ali menijo, da so jim oziroma jim bodo te aktivnosti pomagale pri prehodu iz izobraževanja na trg dela. Rezultati so pokazali, da se mladi udeležujejo dejavnosti karierne orientacije in menijo, da jim bo znanje, ki so ga dobili na različnih delavnicah in izobraževanjih, pomagalo pri vstopu iz izobraževanja na trg dela. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da je karierna orientacija premalo vpeta v slovenski izobraževalni sistem. Če bi se karierna orientacija med posamezniki aktivno izvajala že v začetku samega izobraževalnega procesa, torej v osnovnih in srednjih šolah, ne bi bilo toliko neskladnosti med ponudbo izobraženega kadra in potrebami na trgu dela. Mladi bi na ta način prej spoznali dinamiko trga dela in se tako posledično lažje ter primerneje odločali o svojih možnostih izobraževanja in zaposlovanja.
Ključne besede: karierna orientacija, brezposelnost mladih, mladi s terciarno izobrazbo, prehod iz izobraževanja v delovno okolje
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 1056; Prenosov: 166
Celotno besedilo (1,63 MB)

Opis: Stopnja brezposelnosti mladih je v EU do nedavnega več let naraščala. Slovenija je problem brezposelnosti mladih delno zajezila, a mladi še vedno ostajajo družbena skupina v slabšem položaju. Posledično so v politiki zaposlovanja mladi postali prioritetna skupina. Znano je, da podjetništvo prispeva k gospodarski rasti in k ustvarjanju delovnih mest, zato je v zadnjih desetletjih znatno pridobilo na veljavi. Večina držav EU prioritetno promovira podjetništvo. Glavno vprašanje politike ostaja, kako spodbuditi podjetniško aktivnost. Politike, ki vključujejo podjetništvo in osebe, ki spadajo v družbeno skupino v slabšem položaju, imenujemo vključujoče politike. Ključnega pomena za podjetniško aktivnost je pridobitev podjetniških kompetenc in pozitivnih podjetniških namer. Oboje lahko mladi pridobijo in razvijejo skozi podjetniško izobraževanje. V Sloveniji je trend, da se mladi dolgo izobražujejo. Veliko jih je vključenih v terciarno izobraževanje, uvedba podjetniškega izobraževanja v formalno izobraževanje zato predstavlja možnost podjetniško izobraziti veliko mladih. Podjetniško izobraževanje se sicer v slovenski izobraževalni sistem uvaja počasi, tako je še vedno redkost. Zaposlovanje mladih, spodbujanje podjetništva ter podjetniško izobraževanje so danes prioritetna področja, za katera so sprejeti ukrepi, ki jih na evropski ravni navaja strategija Evropa 2020, na nacionalni ravni pa skladno z evropsko Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013-2022. V doktorski disertaciji smo nadaljevali z analizo teorije podjetništva, se osredotočili na podjetnika kot posameznika in na značilnosti podjetništva v Sloveniji ter analizirali stanje podjetništva med mladimi. Sledilo je preučevanje podjetniškega izobraževanja. V teoretičnem delu smo izvedli manjšo kvalitativno raziskavo stanja podjetniškega izobraževanja na visokošolski ravni formalnega izobraževanja v Sloveniji. Nadaljevali smo s pripravo pregleda znanstvenih raziskav, ki preučujejo vpliv podjetniškega izobraževanja na podjetniške namere in preučili teorijo preučevanja podjetniških namer skozi sociološko-psihološki vidik. Na osnovi analize teorije smo se odločili, da bomo lastno empirično raziskavo gradili na Ajznovi teoriji načrtovanega vedenja (TPB). Izobraževanje za podjetnost in podjetništvo poleg spodbujanja podjetniških namer, ustvarja podjetniške kompetence, zato nas je zanimal tudi vpliv na podjetniške kompetence. Za začetek smo analizirali teorijo kompetenc in kompetenčni pristop, ki predstavlja teoretično podlago glede kompetenc posameznikov. Nadaljevali smo z analizo managerskih kompetenc in analizirali več modelov podjetniških kompetenc, katerih kompetenčne konstrukte smo prevzeli in priredili za preučevanje podjetniških kompetenc v lastni empirični raziskavi. Na podlagi teoretičnih spoznanj smo pripravili konceptualno raziskovalni model. S kvantitativno študijo smo ugotavljali ali podjetniško izobraževanje vpliva na podjetniške namere in kompetence študentov. Uporabljena metodologija raziskave je kvazi-eksperiment, raziskovalni vzorec pa v predraziskavi in poraziskavi sestavljata preučevana skupina (študenti vključeni v podjetniško izobraževanje) in kontrolna skupina (študenti, ki niso vključeni v podjetniško izobraževanje). Čeprav smo potrdili, da je konceptualni raziskovalni model ustrezen in da nekateri preučevani dejavniki vplivajo na podjetniške namere, pri študentih vključenih v podjetniško izobraževanje ni bilo zaznati višje stopnje podjetniških namer niti podjetniških kompetenc. Smo pa ugotovili, da so med študenti študijske usmeritve podjetništvo in študenti neposlovnih študijskih usmeritev značilne razlike. Konceptualno raziskovalni model je potrjen za nadaljno uporabo. Prav tako je bilo statistično potrjeno, da so dejavniki TPB in podjetniške kompetence medsebojno povezani. Raziskava predstavlja temelj za nadaljno raziskovalno delo s področja podjetniškega izobraževanja, podjetniških namer in podjetniških kompetenc.
Ključne besede: podjetniško izobraževanje, podjetniške namere, podjetniške kompetence, terciarno izobraževanje, brezposelnost mladih
Objavljeno v DKUM: 26.03.2019; Ogledov: 2325; Prenosov: 291
Celotno besedilo (4,60 MB)

Opis: Mladi na trg dela večinoma vstopajo po končanem šolanju. Večina jih začne aktivno iskati zaposlitev po dopolnjenem dvajsetem letu starosti, še bolj izrazito pa v drugi polovici dvajsetih let. Podjetniška aktivnost je tako le ena izmed možnosti za vstop na trg dela in lahko pomeni obetavno zaposlitveno možnost, ki pa je hkrati tudi zelo tvegana in polna pasti (Rebernik et al. 2017, str. 106). Čeprav se stanje na trgu dela izboljšuje, so še vedno vidne posledice zadnje gospodarske krize, ki je povzročila zmanjšanje zaposlitvenih možnosti. Najbolj so se možnosti na trgu dela zmanjšale za skupino mladih ljudi. Mladi se v današnjih časih dlje izobražujejo in zato kot prvi iskalci zaposlitve kasneje vstopajo na trg dela. Izobrazba, ki jo pridobijo v času študija, pa jim ne prinese dovolj izkušenj, ki bi bile za delodajalce zanimive. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne domače in tuje literature preučili osnove brezposelnosti. S tem smo predstavili problematiko mladih in njihovo vključevanje na trg dela. Raziskali smo tudi, kako brezposelnim mladim z ukrepi pomaga Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) in jih predstavili. Problem brezposelnosti mladih smo povezali z vključevanjem v podjetništvo. Za preučevanje dejavnikov brezposelnih mladih in vključujočega podjetništva smo izvedli raziskavo. V raziskavi je sodelovalo 100 brezposelnih mladih v starostni skupini od 15 do 35 let. Anketni vprašalnik so samostojno izpolnjevali v pisni obliki ali preko spleta. Podatke smo nato obdelali s programom SPSS. Ugotovili smo, da večina mladih, ki se izobražuje, hkrati tudi opravlja študentsko delo, vendar jim to ne prinese dovolj izkušenj, saj dela ne opravljajo v svoji stroki (smeri izobraževanja). Čeprav smo anketirali brezposelne mlade, pa je velik delež tistih, ki so dolgotrajno brezposelni (12 do 23 mesecev). Ker ne dobijo zaposlitve, si svojo socialno varnost največkrat zagotavljajo s pomočjo staršev/sorodnikov/prijateljev ali pa zaprosijo za denarno socialno pomoč. Veliko pa je tudi takšnih, ki opravljajo delo na črno. Kljub velikemu deležu brezposelnih mladih, manj kot polovica anketiranih ne razmišlja o ustanovitvi podjetja, saj jih je strah neuspeha.
Ključne besede: zaposlitvene možnosti, prvi iskalci zaposlitve, brezposelnost mladih, trg dela, vključujoče podjetništvo, študentsko delo.
Objavljeno v DKUM: 23.02.2018; Ogledov: 2087; Prenosov: 317
Celotno besedilo (2,54 MB)

Opis: Dlje trajajoča gospodarska kriza zadnjih let je sodobni trg dela še dodatno oslabila. Manjše zaposlitvene možnosti, slaba ekonomska situacija in spremenjeni trg dela so imeli močan vpliv na brezposelnost povsod po svetu. Neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela je povzročilo, da so nastale skupine brezposelnih oseb, ki so za delodajalce za zaposlovanje manj zanimive. Brezposelnost med mladimi se je zelo povečala, tako da je le-ta postala globalni problem. Z njo se ukvarjajo številne države, nekatere bolj in nekatere manj uspešno. V prvem delu magistrske naloge smo opredelili ponudbo in povpraševanje na trgu dela. Slednje se je v zadnjih letih močno zmanjšalo, kar je imelo za posledico povečano brezposelnost. Opredelili smo brezposelnost in predstavili kritične skupine brezposelnih oseb, kjer smo poudarek usmerili na mlade brezposelne, ki so osrednja tema magistrske naloge. V nadaljevanju smo predstavili značilnosti mladih na trgu dela, ki jih v veliki meri opredeljuje mladost in z njo povezano pomanjkanje delovnih izkušenj. Hitro se znajdejo v začaranem krogu, saj jim po eni strani delovnih izkušenj primanjkuje, po drugi strani pa nimajo možnosti, da bi si jih pridobili. Vendar pa je dovzetnost za spremembe, inovativnost in novejše znanje na sodobnem fleksibilnem trgu dela njihova konkurenčna prednost pred ostalimi iskalci zaposlitve. Problematično skupino mladih na trgu dela predstavljajo osipniki, saj so šolanje zapustili, preden so zaključili srednješolsko izobrazbo in dolgotrajno brezposelni mladi, ki so zaradi samega stanja na zahtevnem trgu dela še v slabšem položaju. V empiričnem delu smo analizirali razlike med spoloma v stopnji dolgotrajne brezposelnosti mladih v Sloveniji in Avstriji. Tako v Sloveniji kot Avstriji statistično značilnih razlik v stopnji dolgotrajne brezposelnosti mladih med spoloma nismo ugotovili. Problematična pa ostaja stopnja brezposelnosti nižje izobraženih mladih, ki je v Sloveniji statistično značilno višja kot v Avstriji. Analiza podatkov med državama pa ni pokazala statistično značilnih razlik v stopnji zaposlenosti mladih s terciarno izobrazbo. Neizkoriščen potencial mladih prinaša ekonomski problem neizkoriščenih dragocenih virov. Socialne posledice, ki jih prinaša brezposelnost, pa mladega iskalca zaposlitve lahko dolgoročno zaznamujejo. Izobraževalni sistem ima velik vpliv na zaposlovanje mladih, zaposljivost mladih po zaključenem izobraževanju pa je pomemben produkt izobraževalnega sistema. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je glavni akter na trgu dela, kot tudi glavni izvajalec aktivne politike zaposlovanja. Ker so mladi ena izmed bolj izpostavljenih skupin na trgu dela, je reševanju njihove brezposelnosti namenjenih več ukrepov zaposlovanja. Jamstvo za mlade, kot program za reševanje brezposelnosti mladih v državah članicah EU, stremi k izboljševanju položaja mladih na trgu dela in predstavlja ukrepe, ki izboljšujejo zaposljivost mladih na trgu dela. Prav tako je program naravnan k uresničevanju ciljev desetletne strategije Evropa 2020, ki je namenjena premagovanju krize in okrevanju gospodarstva v EU. Avstrija se z brezposelnostjo mladih spopada bistveno bolj uspešno kot Slovenija. V empiričnem delu smo ugotovili, da je bila stopnja brezposelnosti mladih po gospodarski krizi v Sloveniji skoraj za polovico višja kot v Avstriji. Prav tako je tudi zaposlenost mladih v enakem obdobju v Sloveniji skoraj polovico nižja. Za Slovenijo je značilno podaljšano izobraževanje, kar pomeni kasnejši vstop mladih na trg dela. Prav tako podaljševanje izobraževanja mladih povzroča dodatne stroške za državo. Da visokošolska izobrazba ni več garancija za zaposlitev, kaže tudi visoka brezposelnost mladih v tej skupini, ki je v Sloveniji bistveno višja kot v Avstriji.
Ključne besede: trg dela, brezposelnost, brezposelnost mladih, izobraževalni sistem, aktivna politika zaposlovanja, brezposelnost mladih v Sloveniji, brezposelnost mladih v Avstriji
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 2819; Prenosov: 703
Celotno besedilo (2,03 MB)

Opis: Pripravništvo omogoča, da mladi po zaključenem šolanju pridobijo poleg teoretičnega znanja še praktične izkušnje, ki jim olajšajo prehod iz izobraževanja na trg dela. V diplomski nalogi je poudarek na obstoju in v razlikah dveh vrst pripravništev. Plačano pripravništvo se s pripravnikom sklene na podlagi pogodbe o zaposlitvi, kandidatu pa pripada plača za opravljeno delo najmanj v višini 70 odstotkov osnovne plače, ki bi jo prejel na delovnem mestu, za katerega se usposablja. Druga oblika je volontersko pripravništvo, ki se opravlja na podlagi posebne pisne pogodbe in pod pogojem, da ga dovoljuje področni zakon. Pripravnik volonter ni upravičen do plačila za opravljeno delo. V Republiki Sloveniji se volontersko pripravništvo opravlja predvsem na področju pravosodja, vzgoje in izobraževanja, zdravstva in javne uprave. V nalogi je predstavljena najpomembnejša zakonodaja na nacionalni in mednarodni ravni. S področjem pripravništva in zaposlovanja mladih v državah članicah EU se vse od gospodarske krize naprej aktivno ukvarja Evropska Unija. Pregledani so dokumenti Institucij EU, v naslednjem poglavju pa je predstavljen splošen pregled ureditve pripravništva v državah članicah EU. Trenutna Vlada Republike Slovenije volonterskega pripravništva ne podpira. V zadnjem letu potekajo številne razprave o izboljšanju zakonodaje in iskanju idej, kako mladim ponuditi boljše možnosti od opravljanja brezplačnega pripravništva.
Ključne besede: pripravništvo, volontersko pripravništvo, pripravništvo v državah članicah EU, brezposelnost mladih
Objavljeno v DKUM: 10.05.2016; Ogledov: 2102; Prenosov: 259
Celotno besedilo (910,68 KB)