Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zaradi gospodarske krize, ki smo ji priča v zadnjih letih, se številna gospodarstva soočajo z različnimi problemi. Ena od najizrazitejših težav zlasti evropskih gospodarstev je poslabšanje razmer na trgu dela. Ker je pri številnih dejavnikih pomembno najprej pogledati odnose s sosednjimi državami, sta v diplomskem delu primerjani gospodarstvi Slovenije in Madžarske. Predstavljeni in primerjani so bistveni narodnogospodarski agregati, ki odražajo razvoj in konkurenčnost opazovanih gospodarstev. V diplomskem delu smo s pomočjo narodnogospodarskih kazalnikov, zakonodajnih predpisov in prikazom strukturnih značilnosti trga dela obeh gospodarstev ugotovili, da so razmere na slovenskem trgu dela še vedno boljše, vendar pa se je Madžarska v zadnjih letih zelo približala slovenskim statističnim podatkom. Slovenski trg dela kaže slabšanje razmer, medtem ko so na Madžarskem lahko priča rahlemu okrevanju trga dela, kar je predvsem posledica spremenjene madžarske zakonodaje o denarnih nadomestilih za brezposelne in zakonodaje o zaposlovanju brezposelnih.
Ključne besede: gospodarska aktivnost, trg dela, brezposelnost, zaposlovanje
Objavljeno v DKUM: 28.11.2014; Ogledov: 1180; Prenosov: 192
Celotno besedilo (1,00 MB)

Opis: Pred dobrimi desetimi leti je bila Nemčija razglašena za »bolnika Evrope«, na drugi strani pa se je slovensko gospodarstvo hitro razvijalo in svoj vrh doseglo pred razmahom gospodarske krize. Danes pa se je situacija obrnila in Nemčija beleži rekordno nizko stopnjo brezposelnosti, v Sloveniji pa se ta po velikem porastu v zadnjih letih še niti ne umirja. Problematična je predvsem dolgotrajna brezposelnost, ki je, izražena v odstotku vseh brezposelnih, leta 2013 v Sloveniji presegla 50 %, kar pomeni, da je vsak drugi brezposelni dolgotrajno brezposelni. Problem slovenskega trga dela predstavlja tudi izjemno nizka stopnja zaposlenosti starejših. Ti kazalci kažejo, da je nemški trg dela glede na slovenskega v dosti boljšem stanju, ne moremo pa z gotovostjo trditi, kateri je bolj fleksibilen, saj ne poznamo popolnega merila fleksibilnosti trga dela.
Ključne besede: zaposlenost, brezposelnost, dolgotrajna brezposelnost, fleksibilnost trga dela
Objavljeno v DKUM: 26.11.2014; Ogledov: 2788; Prenosov: 549
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Magistrska naloga z naslovom: Dnevne migracije in prost pretok delovne sile in storitev v Evropski uniji na primeru Avstrije je sestavljena iz dveh delov: s teoretičnega in z empiričnega. Evropska unija na kratko EU je gospodarska in politična povezava 28 evropskih držav. Ustanovljena je bila po drugi svetovni vojni, s Pogodbo o Evropski uniji (Maastrichtsko pogodbo). Migracije predstavljajo gibanje ljudi iz enega kraja v drugega. Dandanes so v družbi zelo kompleksen in raznovrsten pojav. V največji meri pa se vse vrti okoli denarja, ki v današnjih časih obrača svet. Največji delež ljudi se seli, da bi dobili boljšo službo, zaslužili več in seveda posledično živeli boljše življenje. Med tipi migracij prevladujejo ekonomske migracije. Velik je tudi delež ilegalnih migracij, ki označujejo nedovoljen prehod državne meje. Prost pretok delovne sile poleg prostega pretoka storitev, blaga in kapitala predstavlja eno od štirih temeljnih svoboščin na notranjem trgu Evropske unije. Pri teoretičnem delu spoznamo pojme kot so: Evropska unija (osnovne informacije o Evropski uniji, njeno širjenje, delovanje, institucije in organe, naloge in težave), migracije (vzroki, posledice, vloga migracij v današnjem času, vpliv globalizacije na migracije) in prost pretok delovne sile. V empiričnem delu magistrske naloge smo želeli dejavnike dnevnih migracij spoznati tudi v praksi. Raziskavo smo naredili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili med tiste, ki so zaposleni v Avstriji. Zanimalo nas je, zakaj so se anketiranci odločili, da si zaposlitev poiščejo v Avstriji, kaj so prednosti le-te, v katerem sektorju so zaposleni, v kako velikem podjetju delajo, koliko kilometrov prevozijo, da prispejo v službo ter ostale zadeve v zvezi z zaposlitvijo, ki so opisane v analizi ankete.
Ključne besede: Evropska unija, migracije, vloga migracij, dnevne migracije, delavci migranti, prost pretok delovne sile, brezposelnost, zaposlitev v Avstriji.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2014; Ogledov: 3476; Prenosov: 616
Celotno besedilo (1,36 MB)

Opis: Brezposelnost predstavlja velik problem za državo, saj nakazuje slabo gospodarsko stanje, ki vlada v tej družbi, poleg tega pa prizadene generacije ljudi. Brezposelnost je pereč problem. Zadnja leta so bila zaznamovana z globalno gospodarsko krizo. Analize kažejo, da so med najbolj prizadetimi skupinami ravno mladi, ki so v zelo slabem položaju. Na obseg brezposelnosti mladih vpliva več različnih faktorjev, od neprimernega šolskega sistema do slabih pogojev na trgu dela. V današnjem času je trg dela za mlade neusmiljen. Zaradi gospodarske krize se odpira zelo malo delovnih mest. Poleg tega delodajalci želijo izobražen kader s primernimi izkušnjami, ki mladim velikokrat primanjkujejo. Vse to predstavlja za mlado generacijo problem, ki mu ni videti konca. V Sloveniji se pojavljajo tudi razlike v brezposelnosti med posameznimi regijami. Po statističnih podatkih je najvišji odstotek brezposelnih v severovzhodnem delu Slovenije. Tja spada tudi Podravska regija, s katero se ukvarjamo v magistrskem delu. Posledično vedno več mladih iz Podravske regije išče zaposlitev v osrednji Sloveniji ali pa se odloča za odhod v tujino. Brezposelnost se odraža tudi v ekonomskih in socialnih posledicah. Zaradi tega so mladi odvisni od staršev še v poznih dvajsetih letih, ne morejo se osamosvojiti in si ustvariti družine. Ekonomski izključenosti, sledi še hujša socialna izključenost, ki vodi v pomanjkanje socialnih stikov in občutku nemoči v življenju. Zaradi tega so depresija, brezvoljnost, nemotiviranost in razne stiske pogost pojav pri mladih v današnjem času. Vso zgoraj našteto problematiko, ki se pojavlja v sklopu te obsežne problematike brezposelnosti mladih, bomo obravnavali v magistrskem delu. Cilj magistrskega dela je raziskati stanje zaposljivosti mladih v Podravski regiji. Magistrsko delo je sestavljeno iz šestih vsebinskih sklopov. V uvodnem poglavju bomo predstavili problematiko brezposelnosti, ki jo bomo obravnavali skozi celotno delo. Temu bodo sledile metode, cilji in delovne hipoteze raziskave, ki jih bomo izvedli v sklopu naloge ter predpostavke in omejitve, ki jih pričakujemo. S predvidenimi metodami magistrskega dela bomo zaključili uvodni del. V vsebinskem delu bomo začeli s področjem slovenskega trga dela in se kasneje opredelili na mladinski trg dela in še ožje na stanje zaposlovanja mladih na trgu dela v Podravski regiji. Na podlagi raziskovanja te problematike in raziskave med mladimi iskalci zaposlitve ter delodajalci v Podravski regiji želimo poiskati in predlagati rešitve, ki bi vsaj malo izboljšale stanje zaposlovanja mladih v Podravski regiji. Na koncu vsebinskega dela bomo poskušali podati predloge za izboljšanje zaposlovanja in zmanjšanje brezposelnosti mladih v Podravski regiji. Pomembno je, da se mladi rešijo pasivnosti, ki jih obkroža. Ne smejo samo čakati na boljše čase in ugodnejše delovne pogoje. Sami morajo najti rešitve in dokazati celotni družbi, da niso izgubljena generacija, za katero jih vsi tako zelo radi označijo. Imajo prednosti, da so polni energije, novih idej in zagona, ki jim bodo v kombinaciji s trdim delom pomagali pridi do zastavljenih ciljev. Mladi so dovolj sposobni, da se rešijo iz teh težav, ki jih je povzročila kriza. Le držati se morajo pregovora, ki pravi: Kjer je volja, je tudi pot!
Ključne besede: Trg dela, mladi, brezposelnost, stanje zaposlovanja, delodajalci, Podravska regija
Objavljeno v DKUM: 03.10.2014; Ogledov: 1719; Prenosov: 264
Celotno besedilo (2,25 MB)

Opis: Svetovno gospodarstvo beleži v zadnjih petih letih slabše ekonomske rezultate, kar ima za posledico na trgu dela, tudi slabše zaposlitvene možnosti svojih udeležencev in s tem višjo stopnjo brezposelnosti. Zlasti mladi postajajo prioritetna starostna skupina, ki ji je treba nameniti dodatno pozornost, ukrepe in spodbude. V prvem delu magistrskega dela smo opredelili vrste brezposelnosti ter medsebojno primerjali trg dela v Sloveniji, Evropski uniji in baltskih državah. Podrobneje smo predstavili, na podlagi evidence registrirano brezposelnih oseb pri nacionalnem Zavodu za zaposlovanje in na podlagi ankete o delovni sili, empirične podatke za mlade brezposelne, stare od 15 do 24 let. Kot je znano, se razvitost trga delovne sile med državami precej razlikuje, saj imajo nekatere države dobro razvite mehanizme, s katerimi uspešno uravnavajo odstopanja med ponudbo in povpraševanjem na samem trgu dela, kar se odraža v nižji stopnji brezposelnosti. Države, ki imajo resne gospodarske, politične in druge težave ter namenjajo ukrepom zaposlovanja premalo pozornosti, pa beležijo visoke stopnje brezposelnosti. Osrednji raziskovalni problem je vezan na stopnjo brezposelnosti mladih v Sloveniji in baltskih državah, zato smo v tem delu podrobneje primerjali empirične podatke glede na delovno aktivnost in stopnjo brezposelnosti. V nadaljevanju smo se osredotočili na pomen aktivne politike zaposlovanja, ki je ena najpomembnejših programskih politik, tako na nacionalnem kakor tudi na evropskem trgu dela. Najprej smo prikazali njen razvoj skozi posamezna časovna obdobja, kjer smo poudarili ključne prioritete, ki so bile v tem času izpostavljene, nato pa smo predstavili njen osnovni namen in cilje, ki jim skuša v posameznem programskem obdobju slediti. Slovenija si je za preteklo obravnavano obdobje, tj. od leta 2007 do 2013 zastavila nekaj pomembnih prioritet, ki pa jih zaradi slabših ekonomskih gibanj, ni uspela realizirati, kar se odraža iz leta v leto z višjo stopnjo brezposelnosti, zlasti mladih. Vezano na aktivno politiko zaposlovanja, smo v nadaljevanju izpostavili ukrepe, s katerimi Slovenija in baltske države skušajo slediti pozitivnim tendencam na trgu dela in tako odpravljati neskladje med ponudbo in povpraševanjem po zaposlovanju. Glede na to, da je naš osrednji raziskovalni problem vezan na pomen in učinkovitost ukrepov aktivne politike zaposlovanja pri brezposelnosti mladih, smo v zadnjem delu izpostavili ključne reformne ukrepe, s katerimi skuša Evropska unija zmanjšati stopnjo brezposelnosti mladih. Izpostavili smo ukrep Jamstvo za mlade, ki je namenjen mladim, da v roku štirih mesecev po nastopu brezposelnosti, dobijo možnost dodatnega izobraževanja, pripravništva, vajeništva ali ponudbo za delo. Konkretneje pa smo predstavili ukrepe baltskih držav, s katerimi so od leta 2010, ko so dosegale nadpovprečne stopnje brezposelnosti mladih, uspele obvladati brezposelnost, tako da se sedaj brezposelnost mladih v baltskih državah giblje na nivoju povprečja Evropske unije. Na podlagi raziskave baltskega trga smo podali predloge za zmanjšanje brezposelnosti mladih v Sloveniji.
Ključne besede: trg dela, brezposelnost mladih, aktivna politika zaposlovanja, Jamstvo za mlade, Evropski socialni sklad, analiza izvajanja ukrepov.
Objavljeno v DKUM: 07.08.2014; Ogledov: 2856; Prenosov: 376
Celotno besedilo (2,05 MB)