71. PREMAGOVANJE STRESA PRI BREZPOSELNIH MLADIH OSEBAH V CELJUMonika Dimec, 2015, magistrsko delo Opis: Danes je brezposelnost zelo visoka in predstavlja pereči problem gospodarstva. Zaradi vse višje brezposelnosti, se mnogo ljudi srečuje s stresom. To je še posebej opazno pri mladih, ko po končanem šolanju vstopijo na trg dela in iščejo zaposlitev. Stres je lahko tako pozitiven kot negativen, toda večina jih občuti negativnega. Prekomeren negativni stres negativno vpliva na zdravje in se kaže v obliki simptomov in posledic stresa. Zato je treba stres prepoznati in ga premagati. Danes obstaja mnogo načinov in tehnik za premagovanje stresa. Pomembno je, da izberemo tisto tehniko, ki pozitivno vpliva na nas in s katero stres dejansko premagujemo. Za zmanjšanje brezposelnosti Zavod RS za zaposlovanje prireja vrsto programov, s katerimi bi brezposelnim pomagali pri iskanju zaposlitve, hkrati pa jih obremenijo stresa.
V empiričnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo vprašalnika, na katerega so odgovarjale brezposelne mlade osebe, ki so bile v času anketiranja prijavljene na Zavodu za zaposlovanje Celje. S pomočjo raziskave smo želeli ugotoviti, kako se brezposelne mlade osebe soočajo stresom in kako ga premagujejo. Rezultati raziskave kažejo, da se danes večina brezposelnih mladih srečuje s stresom, da brezposelne mlade osebe ženskega spola občutijo višjo stopnjo stresa kot brezposelne mlade osebe moškega spola in da je terapija z glasbo najpogostejša tehnika, s katero premagujejo stres, nato pa ji sledijo fizične aktivnosti. Želja brezposelnih mladih oseb je pridobiti zaposlitev, zato se udeležujejo različnih programov, ki jih izvaja Zavod za zaposlovanje. Njihov namen je pridobiti nova znanja in izkušnje ter se dodatno izobraževati, z upanjem, da bodo tako lažje našli zaposlitev.
Ključne besede: stres, premagovanje stresa, brezposelnost, povezava med stresom in brezposelnostjo
Objavljeno v DKUM: 10.09.2015; Ogledov: 1460; Prenosov: 153
 Celotno besedilo (2,17 MB) |
72. DEJAVNIKI BREZPOSELNOSTI MLADIH NA UREJENEM TRGU DELA - PRIMER NEMČIJE IN DANSKENuša Toter, 2015, magistrsko delo Opis: Brezposelnost predstavlja pereč socialni in gospodarski problem, ki negativno vpliva na gospodarsko situacijo in družbeno blaginjo. Za mlade je značilno, da se po končanem šolanju s pomanjkanjem ključnih veščin in delovnih izkušenj srečujejo z oteženim vstopom na trg dela. Kot težje zaposljiva skupina se pogosto zaposlujejo zgolj na nestabilnih in začasnih delovnih mestih ali pa raje dalj časa ostajajo v izobraževalnem sistemu.
Tako Nemčija kot Danska veljata za vzorna modela na področju trga dela, ki kljub slabi gospodarski situaciji ostajata eni izmed najuspešnejših evropskih držav v boju proti brezposelnosti mladih. Danska je s svojim modelom varne fleksibilnosti do izbruha globalne gospodarske krize veljala za zaposlitveni čudež. Ta skorajda edinstven model sestavljajo fleksibilna pravila odpuščanja in zaposlovanja, radodaren sistem socialne varnosti ter aktivna politika zaposlovanja. Nemčiji pa je uspelo preiti iz evropskega problema z naraščajočo strukturno in dolgotrajno brezposelnostjo do vzorne in vodilne države na področju trga dela. Nemški uspeh leži predvsem na obsežnih reformah na trgu dela, fleksibilnosti delovnega časa in uspešnemu izobraževalnemu sistemu, ki omogoča relativno gladek prehod iz izobraževanja v zaposlitev.
Med ključne dejavnike brezposelnosti mladih štejemo strukturo gospodarstva in gospodarska gibanja, ki določajo povpraševanje po mladi delovni sili, demografsko strukturo, ki določa ponudbo po mladi delovni sili, politično in institucionalno ureditev ter izobraževalne sisteme, ki predstavljajo izhodišče za uspešen vstop mladih na trg dela. Kot temeljni izobraževalni sistem izpostavljamo dualni sistem poklicnega usposabljanja in izobraževanja.
Ključne besede: brezposelnost mladih, trg dela, dejavniki brezposelnosti mladih, reforme na trgu dela, aktivna politika zaposlovanja, poklicno usposabljanje in izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 21.08.2015; Ogledov: 1929; Prenosov: 513
Celotno besedilo (1,51 MB) |
73. The structure of the post-Keynesian economics: the core contributions of the pioneersGeoffrey Colin Harcourt, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: The address covers the topics in my 2006 Cambridge University Press book of the same title. I set out the structures of thought and the approaches to economic theory, applied work and policy (all intertwined) that I developed in over 50 years of thinking and writing about economic issues. I highlight the contributions and approach of the great economists who have most influenced me, virtually all of whom may be classified under the rubric, Post-Keynesian. They include Keynes himself, Kalecki, Sraffa, Joan Robinson, Kahn, Kaldor, Goodwin and Pasinetti. Behind most of these people must be placed the influence of the classical economists and Marx. I must also name my principal Australian mentors, Eric Russell and Wilfred Salter.
Ključne besede: teorija, ekonomske teorije, akumulacija, denar, inflacija, brezposelnost, teorija rasti
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 778; Prenosov: 97
 Povezava na celotno besedilo |
74. The main characteristics of the unemployed in SloveniaAlenka Kavkler, Darja Boršič, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: This study analyses the main developments in the labour market in Slovenia. Special attention is paid to the analysis of the duration of unemployment spells based on data obtained from the Employment Office of the Republic of Slovenia. The database consists of the unemployment spells between January 1st, 2002 and November 18th, 2005, with more than 450,000 entries. Different survival analysis techniques are described and the Kaplan-Meier estimates of the survival function are presented. The effects of the factors sex, age and level of education on the duration of unemployment spells are discussed.
Ključne besede: brezposelnost, modeli, analiza, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 836; Prenosov: 46
Povezava na celotno besedilo |
75. Sodobna ekonomska misel med Keynesom in HayekomBernard Brščič, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Keynesova Splošna teorija zaposlenosti, obresti in denarja je v ekonomiji povzročila znanstveno revolucijo oziroma paradigmatski obrat, ki bi mu v njegovi radikalnosti v zgodovini ekonomske misli težko našli primerjavo. Keynesianizem je zaznamoval drugo polovico 20. stoletja tako na področju ekonomske znanosti kot ekonomske politike. Zaton keynesianske paradigme je bil nujen ob pojavu stagflacije, ki je v Keynesovem svetu nemogoč. Z zatonom keynesianizma pa sovpada ponovna uveljavitev raziskovalnega programa najostrejšega Keynesovega kritika Friedricha Augusta von Hayeka. Hayek se ukvarja z enakimi problemi, a zaradi različnih vrednostnih in epistemoloških izhodišč ter metodološkega pristopa izpelje drugačne sklepe. Kapitalistična gospodarstva so plačala visoko ceno za minljivo slavo keynesianske revolucije.
Ključne besede: zaposlovanje, brezposelnost, znanje, investicije, socialna država
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 985; Prenosov: 56
Povezava na celotno besedilo |
76. Vključevanje mladih brezposelnih oseb v aktivne politike zaposlovanjaLaura Južnik, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: Aktivne politike zaposlovanja predstavljajo ključno intervencijo države na trgu dela in so namenjene določenim skupinam ljudi. Ukrepi za mlade se na primer nanašajo na posebne programe za mlade in so namenjeni lažjemu in hitrejšemu prehodu iz šole na delovno mesto. Cilj aktivnih politik zaposlovanja je v osnovi povečanje zaposljivosti ali povečanje prihodnjih obetov glede dohodka za brezposelne osebe oziroma skupine ljudi, ki imajo težave z vstopom na trg dela. V skladu s tem prihaja do vidnega prehoda od pasivnih k aktivnim ukrepom. V članku poskušamo z uporabo modelov binarne izbire ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na vključenost mladih brezposelnih oseb v programe zaposlovanja.
Ključne besede: zaposlovanje, brezposelnost, trg delovne sile
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1766; Prenosov: 86
Povezava na celotno besedilo |
77. Regije 2005 - izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijahJanja Pečar, 2005, strokovna monografija Ključne besede: Slovenija, regionalna ekonomika, ekonomske strukture, regionalizacija, ekonomsko raziskovanje, metodologija, regije, regionalni razvoj, ekonomski razvoj, demografija, prebivalstvo, bruto domači proizvod, brezposelnost, zaposlenost, zdravje, dohodnina, plače, poslovni rezultati, gospodarske družbe, statistika, statistični podatki, kazalniki, indikatorji
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1748; Prenosov: 115
Povezava na celotno besedilo |
78. Izvedba javnih del v Kozjanskem parku : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaMartina Krivec, 2009, diplomsko delo Opis: Programi javnih del so v Republiki Sloveniji pomembna in uspešna sestavina aktivne politike zaposlovanja in so namenjeni predvsem zaposlitvi ciljnih skupin brezposelnih oseb, njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti, izboljšanju veščin in spretnosti, ki so potrebne na delovnem mestu in pri iskanju zaposlitve, prispevajo k dvigu kakovosti življenja, namenjeni pa so tudi k spodbujanju razvoja novih delovnih mest.
Kozjanski park je največji regijski park v Sloveniji, ustanovljen leta 1981. Število zaposlenih je v javnem zavodu nenehno naraščalo. Med najpomembnejšimi cilji zavoda je izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev zavarovanega območja in preprečevanje prevelikega odseljevanja. V Kozjanskem parku se je izkazalo, da so javna dela uspešna oblika aktivne politike zaposlovanja. Veliko delavcev, zaposlenih preko javnih del, se je namreč uspelo zaposliti za določen ali nedoločen čas v Kozjanskem parku ali izven njega. Večina je domačinov z visoko izobrazbo, ki so danes v Kozjanskem parku celo redno zaposleni za nedoločen čas.
V diplomskem delu ugotavljamo, da lahko v Kozjanskem parku še veliko naredimo za nadaljnji razvoj tega območja s preusmerjanjem k ekološkemu načinu kmetovanja, s širitvijo in združevanjem sedanjih programov celostnega razvoja podeželja, z izobraževanjem in svetovanjem lokalnemu prebivalstvu, s promocijo in trženjem… To bi pripomoglo k zagotavljanju zaposlitvenih možnosti podeželskega prebivalstva. Pomembno pa je tudi, da v sodelovanju s pristojnim ministrstvom opredelimo in rešimo problematiko kadrovskih potreb in pripravimo srednjeročni kadrovski načrt. Smiselno bi bilo, da ministrstvo seznanimo o dolgoletni uspešnosti javnih del in z njimi povezanega rednega zaposlovanja. To bi lahko predstavljalo osnovo za pridobivanje sredstev za sofinanciranje ministrstva za programe javnih del, ki jih izvajamo.
Ključne besede: javna dela, aktivna politika zaposlovanja, brezposelnost
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 865; Prenosov: 40
Povezava na celotno besedilo |
79. |
80. NAJPOMEMBNEJŠI MAKROEKONOMSKI KAZALCI V REPUBLIKI SLOVENIJIMilorad Laketić, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu smo z analiziranjem gibanja treh najpomembnejših makroekonomskih kazalcev (BDP-ja, brezposelnosti in inflacije) opisali gospodarski položaj v Republiki Sloveniji in ga primerjali s povprečjem v EU.
V okviru diplomskega dela smo oblikovali in analizirali tri hipoteze, in sicer, da makroekonomski kazalci napovedujejo majhno pozitivno gospodarsko rast v Republiki Sloveniji v prihodnjih letih, da gospodarsko stanje vpliva na kakovost življenja državljanov, in tretjo hipotezo, da Republika Slovenija izkazuje znižanje gospodarske rasti v primerjavi s povprečjem v EU.
Podatke za analizo gibanja makroekonomskih kazalcev v Sloveniji in EU smo pridobili iz uradno objavljenih poročil SURS-a, UMAR-ja, Eurostata in javnih medijev.
Analizirane podatke smo prikazali v tabelarični in grafični obliki.
Pri poskusu napovedi gibanja makroekonomskih kazalcev za Slovenijo v prihodnosti smo poleg analiziranih podatkov uporabili tudi intervjuje strokovnjakov na obravnavanem področju.
Rezultati opravljenih analiz kažejo, da je bil BDP v Sloveniji v večjem delu obdobja 2009−2013 negativen, napovedi za obdobje 2014−2016 pa so nekoliko bolj optimistične, saj pričakujemo minimalno rast BDP-ja. Brezposelnost v Sloveniji se je v letih 2009−2013 povečala približno za 100 %, napovedi za leta 2014−2016 pa so malo spodbudnejše, saj pričakujemo, da se število brezposelnih ne bo povečevalo oziroma se bo še malenkost znižalo. Inflacija je v zadnjih petih letih relativno stabilna in tudi napovedi za naslednja tri leta so podobne.
Tako lahko zaključimo, da je Slovenija v obdobju 2009−2013 doživela vrsto negativnih gospodarskih dogodkov in da smo to dokazali s pomočjo analize treh najpomembnejših makroekonomskih kazalcev. Glede na napovedi bi optimisti lahko rekli, da je krize konec in da nas sedaj čaka okrevanje države in novo, boljše obdobje za njene državljane.
Ključne besede: - makroekonomski kazalci
- BDP (bruto domači proizvod)
- inflacija
- brezposelnost
- Republika Slovenija
Objavljeno v DKUM: 19.06.2015; Ogledov: 3536; Prenosov: 675
Celotno besedilo (889,92 KB) |
