Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pripravništvo omogoča, da mladi po zaključenem šolanju pridobijo poleg teoretičnega znanja še praktične izkušnje, ki jim olajšajo prehod iz izobraževanja na trg dela. V diplomski nalogi je poudarek na obstoju in v razlikah dveh vrst pripravništev. Plačano pripravništvo se s pripravnikom sklene na podlagi pogodbe o zaposlitvi, kandidatu pa pripada plača za opravljeno delo najmanj v višini 70 odstotkov osnovne plače, ki bi jo prejel na delovnem mestu, za katerega se usposablja. Druga oblika je volontersko pripravništvo, ki se opravlja na podlagi posebne pisne pogodbe in pod pogojem, da ga dovoljuje področni zakon. Pripravnik volonter ni upravičen do plačila za opravljeno delo. V Republiki Sloveniji se volontersko pripravništvo opravlja predvsem na področju pravosodja, vzgoje in izobraževanja, zdravstva in javne uprave. V nalogi je predstavljena najpomembnejša zakonodaja na nacionalni in mednarodni ravni. S področjem pripravništva in zaposlovanja mladih v državah članicah EU se vse od gospodarske krize naprej aktivno ukvarja Evropska Unija. Pregledani so dokumenti Institucij EU, v naslednjem poglavju pa je predstavljen splošen pregled ureditve pripravništva v državah članicah EU. Trenutna Vlada Republike Slovenije volonterskega pripravništva ne podpira. V zadnjem letu potekajo številne razprave o izboljšanju zakonodaje in iskanju idej, kako mladim ponuditi boljše možnosti od opravljanja brezplačnega pripravništva.
Ključne besede: pripravništvo, volontersko pripravništvo, pripravništvo v državah članicah EU, brezposelnost mladih
Objavljeno v DKUM: 10.05.2016; Ogledov: 2108; Prenosov: 267
Celotno besedilo (910,68 KB)

Opis: Študentsko delo, kot ga poznamo v Sloveniji, v drugih evropskih državah ne obstaja. Študentsko delo predstavlja izredno priljubljeno obliko zaposlovanja mladih v času izobraževanja, zaradi finančnih razlogov in zaradi pridobivanja delovnih izkušenj, ki omogočajo lažji vstop na trg dela. Za podjetja je študentsko delo v primerjavi z redno zaposlitvijo cenejše in manj davčno obremenjeno. Davki in drugi stroški redne zaposlitve so precej višji od 33,74 odstotkov kolikor je obdavčeno študentsko delo, zato študenti predstavljajo nelojalno konkurenco na trgu dela mladim, ki niso vključeni v izobraževalni proces. Trg dela je vedno bolj dinamičen in od akterjev na trgu zahteva vedno več prožnosti. Zaznati je prevlado fleksibilnega zaposlovanja nad rednim zaposlovanjem, fleksibilno zaposlovanje pa je pogostejše med mladimi, ki slabost tovrstnega zaposlovanja občutijo v smislu manjše varnosti in začasnosti. Visoka stopnja brezposelnosti med mladimi je ključni gospodarski izziv evropskih držav, ki jo želijo znižati z reformami na trgu dela in aktivno politiko zaposlovanja. Nemčija je vzpostavila strožje pogoje za študentsko delo s poudarkom, da primarno poslanstvo študenta je študij, zato Nemčija omogoča občasno študentsko delo le pod določenimi pogoji v obliki ureditve Mini job, ki je enaka za študente in za druge zaposlene.
Ključne besede: študentsko delo, trg dela, brezposelnost mladih, mini job.
Objavljeno v DKUM: 13.04.2016; Ogledov: 3051; Prenosov: 600
Celotno besedilo (709,54 KB)

Opis: Čas mladosti je čas, ko se mora mlada oseba odločiti, kaj bo počela v življenju, kje in za kaj se bo izobraževala, da bo lahko na koncu izobraževalne poti pridobila oziroma dobila delovno mesto. Vendar pa se, glede na trenutno stanje, večinoma te mlade osebe ne morejo veseliti zaposlitve na koncu izobraževalne poti. Tako smo se odločili, da bomo v diplomskem delu analizirali in raziskali, kakšno je trenutno stanje na trgu delovne sile za mlade in nezaposlene. V teoretičnem delu smo opredelili trg dela, brezposelnost, razložili vrste brezposelnosti, v nadaljevanju smo obravnavali zaposlovanje in zaposlitev ter prikazali nekaj aktualnih spodbud za zaposlovanje mladih. V empiričnem delu smo izvedli anketiranje med mladimi. Odgovorili smo na dve raziskovalni vprašanji, in sicer kakšen je položaj mladih na trgu delovne sile ter kakšno je mnenje mladih glede zaposlitve. V zaključnem delu smo podali predloge, za katere smatramo, da bi zmanjšali brezposelnost med mladimi ter da bi mlade pripeljali do večje konkurenčnosti na trgu dela.
Ključne besede: mladi, zaposlitev, trg dela, brezposelnost
Objavljeno v DKUM: 24.12.2015; Ogledov: 2105; Prenosov: 458
Celotno besedilo (952,70 KB)

Opis: Brezposelnost povzroča stroške državi, posamezniku in družbi v mnogih oblikah. Povzemamo izsledke dosedanjih raziskav na področju negativnih posledic brezposelnosti, s čimer utemeljujemo potrebo po snovanju rešitve problema brezposelnosti. Predstavimo model zaposlenosti, ki je možna rešitev problema in s tem odgovor na potrebo po zniževanju stroškov brezposelnosti. Bistvo modela je razdelitev obstoječega števila delovnih mest in na letni ravni razpoložljivih delovnih ur med "novo delovno aktivno prebivalstvo" ob upoštevanju ujemanja med zahtevami delovnega mesta in izobrazbenim profilom oseb.
Ključne besede: brezposelnost, stroški, modeli, problemi, rešitve
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 975; Prenosov: 85
Povezava na celotno besedilo

Opis: Svetovna gospodarska kriza v Sloveniji ni prizadela le gospodarstva, pač pa je močno zamajala tudi trg dela. Posledice krize so najbolj občutili prav mladi, ki se iz leta v leto srečujejo z vse višjo stopnjo brezposelnosti, prav tako pa imajo tudi težave pri iskanju prve zaposlitve. V tem diplomskem delu smo želeli predstaviti predvsem alternativne možnosti zaposlitev, ki bi mladim po zaključku terciarnega izobraževanja omogočile lažji prehod na trg dela, istočasno pa povečale tudi možnosti za zaposlitev. V teoretičnem delu smo naprej predstavili razloge za brezposelnost mladih, se dotaknili standardnih in nestandardnih oblik dela, med katere kot eno izmed najbolj razširjenih oblik fleksibilne zaposlitve sodi študentsko delo, predstavili aktivne in pasivne načine iskanja zaposlitve, pri čemer smo podrobneje opredelili delo in vlogo Zavoda RS za zaposlovanje ter kariernih (zaposlitvenih) centrov, raziskali zaposlitvene možnosti, med katere sodijo samozaposlitev, prekvalifikacija poklica in zaposlitev v tujini, ter nenazadnje opredelili vpliv šolske svetovalne službe oziroma svetovalnega delavca pri poklicni orientaciji učencev in dijakov v osnovni in srednji šoli. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli med dvema skupinama študentov Filozofske fakultete v Mariboru – tistimi, ki študij zaključujejo, ter tistimi, ki so študij že zaključili. Raziskava je bila opravljena z namenom, da bi raziskali zaposlitvene možnosti mladih pred končanim terciarnim izobraževanjem in po njem, prav tako pa smo želeli raziskati tudi morebiten obstoj razlik med skupinama. Rezultati so pokazali, da ima sicer večina posameznikov pozitiven odnos do omenjenih alternativnih možnosti zaposlitve, vendar pa med tema dvema skupinama kljub temu prihaja do razlik. Tisti, ki so študij že zaključili, so v primerjavi s tistimi, ki študij zaključujejo, nekoliko bolj dovzetni za te možnosti, saj so z razmerami na trgu dela že seznanjeni in vedo, da po višješolski izobrazbi družboslovnih in humanističnih smeri trenutno ni povpraševanja, kar pomeni, da so primorani v iskanje zaposlitve tudi v drugih poklicih, za katere je morda zahtevana celo nižja izobrazba. Tisti, ki študij zaključujejo, na drugi strani glede svojih zaposlitvenih možnosti ostajajo optimistični, čeprav se tudi oni zavedajo razmer na trgu dela in že razmišljajo o alternativnih rešitvah, ki bi jim omogočile hitro in uspešno zaposlitev bodisi doma bodisi v tujini.
Ključne besede: brezposelnost mladih, zaposlitvene možnosti, samozaposlitev, prekvalifikacija poklica, delo v tujini, razlike med tistimi, ki študij zaključujejo, in tistimi, ki so študij že zaključili.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2015; Ogledov: 3025; Prenosov: 176
Celotno besedilo (1,56 MB)