51. Zaposlovanje invalidov v OS KoperTatjana Stepan D' Anniballe, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo zaposlovanje invalidov na področju, ki ga pokriva Zavod Republike Slovenije - Območna služba Koper. Invalidi so posebej ranljiva skupina, kateri je potrebno posvetiti veliko pozornosti. Njihov položaj na trgu dela je manj ugoden. Težje in v manjši meri se vključujejo vanj.Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovabju invalidov je prinesel vrsto ugodnosti zanje in za delodajalce. Poleg kvotnega sistema zaposlovanja, je prinesel še vrsto vzpodbud in davčnih olajšav. Invalidi, ki so vključeni v proces zaposlitvene rehabilitacije , imajo večje možnosti, da se ponovno zaposlijo in s tem izboljšajo svoj materialni položaj ter niso v breme družbi.V OS Koper posvečajo veliko pozornost prav tej ciljni skupini. Aktivna politika zaposlovanja se je pokazala kot sistem, ki pomaga invalidom, da se ponovno zaposlijo. Prav v programih javnih del aktivirajo največ dolgotrajnih brezposelnih invalidov. Za veliko večino invalidov, je to edini izhod iz brezposelnosti.
Ključne besede: zaposlovanje invalidov, zaposlitvena rehabilitacija, integracija invalidov, brezposelnost, zavod za zaposlovanje
Objavljeno v DKUM: 16.08.2016; Ogledov: 1703; Prenosov: 174
 Celotno besedilo (1,06 MB) |
52. Najpogostejše kršitve pogodbe o zaposlitvi delovnega razmerja s strani delodajalcaAdela Jus, 2015, diplomsko delo Opis: V delu diplomskega seminarja smo podrobneje preučili odpoved delovnega razmerja ter najpogostejše kršitve pri odpovedi delovnega razmerja s stani delodajalca.
V gospodarskem trenutku, v katerem živimo, je z vidika podjetij kot delodajalcev kot tudi z vidika delavcev žal še posebej aktualno vprašanje odpovedi delovnega razmerja. Posledice trenutne gospodarske krize je čutiti tudi na trgu dela. Tako se je povečalo število odpovedi pogodb o zaposlitvi. Junija 2014 je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih največ brezposelnih v kraju Ljubljana, in sicer kar 32, 511 ljudi.
V diplomskem seminarju smo se odločili, da poskušamo ugotoviti, utemeljenost kritik na področju prekinitve delovnega razmerja. To smo poskušali ugotoviti z aktualnimi članki in literaturo ter s primerjavo slovenske in avstrijske ureditve odpovedi delovnega razmerja.
Diplomski seminar je razdeljen na tri dele. Prvi del obravnava teoretične osnove delovne zakonodaje, definicijo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, razloge in kršitve za odpoved delovnega razmerja, kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
V drugem delu smo primerjali slovensko in avstrijsko zakonodajo, ter ugotovili, kakšne kršitve obstajajo v posamezni državi in kakšni so najpogostejši razlogi zanje.
V zadnjem delu smo zapisali naše ugotovitve in predloge za odpravo kršitev pri odpovedi delovnega razmerja.
Ključne besede: Odpoved delovnega razmerja, brezposelnost, razlogi in najpogostejše kršitve.
Objavljeno v DKUM: 01.08.2016; Ogledov: 1857; Prenosov: 189
Celotno besedilo (749,95 KB) |
53. BREZPOSELNOST V ZASAVSKI REGIJIMetoda Smrkolj, 2016, diplomsko delo Opis: Zasavje je regija v osrednji Sloveniji, ki jo obdaja hribovit svet ob reki Savi. Zasavska regija je v preteklosti temeljila na premogovništvu in industriji, kar pa se je čez čas močno spremenilo. Žal smo bili zadnja leta priča zapiranju industrijskih podjetij, ki so nudila kruh mnogim družinam, vendar se stanje glede na beleženje registrirano brezposelnih oseb izboljšuje. Število brezposelnih se je v času pričetka gospodarske krize močno povečalo, mnogi posamezniki kot tudi celotne družine so se znašli na robu socialne stiske, kar je močno vplivalo tudi na celotno dogajanje v družbi. Tudi Zasavska regija je bila priča porastu brezposelnosti, mladi so bili primorani odhajati v prestolnico služit kruh, hkrati pa je še bolj pričelo propadati celotno gospodarstvo v regiji. Kot je bilo omenjeno, se stanje izboljšuje, saj kar se tiče registrirane brezposelnosi, žal pa občutnejše izboljšave v regiji na tem področju še ni občutiti. Naloga vključuje zbrane podatke za omenjena obdobja, njihovo primerjavo ter analizo anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnjevale brezposelne osebe, prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje (Območna služba Trbovlje) in bodo v pomoč pri razumevanju in spoznanju stanja brezposelnih oseb v tej regiji.
Ključne besede: brezposelnost, Zasavska regija, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, delovno mesto, gospodarska kriza.
Objavljeno v DKUM: 27.07.2016; Ogledov: 1137; Prenosov: 116
Celotno besedilo (2,03 MB) |
54. Problematika iskanja zaposlitve brezposelnih oseb v Celjski regijiMatejka Verhovšek, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Živimo v času mnogih sprememb in hitrega življenjskega ritma. Gospodarska recesija od leta 2008 močno vpliva na trg dela in v Sloveniji smo v zadnjih letih beležili velik porast brezposelnosti. Zaradi sodobnih tehnologij se je iskanje zaposlitve močno spremenilo; tako danes poznamo več metod iskanja zaposlitve kot pred desetletji.
V diplomski nalogi nas je zanimalo predvsem, katere metode brezposelne osebe uporabljajo pri iskanju zaposlitve, kako intenzivno iščejo zaposlitev oz. kakšen je njihov odnos do iskanja zaposlitve, s katerimi težavami se srečujejo pri iskanju zaposlitve, koliko so seznanjeni z aktivno politiko zaposlovanja in vključenost vanjo, ter koliko so se pripravljeni dodatno izobraževati.
Ugotovili smo, da v Celjski regiji velik del brezposelnih oseb izgubi delo zaradi izteka pogodbe za določen čas ali prekinitve pogodbe zaradi poslovnih razlogov, veliko pa je tudi prvih iskalcev zaposlitve. V povprečju brezposelni namenjajo premalo časa iskanju zaposlitve, ženske pa so pri tem bolj aktivne kot moški. Brezposelni uporabljajo več metod iskanja zaposlitve hkrati; najbolj so uporabljane metode iskanja zaposlitve prek spleta, manj priljubljena je uporaba časopisov in revij, najmanj pa se brezposelni udeležujejo kariernih sejmov. Največji težavi pri iskanju zaposlitve sta, da brezposelni težko pridejo do razgovorov in do odgovorov na prošnje. Dobra polovica brezposelnih je že bila vključena v aktivno politiko zaposlovanja, večina brezposelnih pa se je pripravljenih izobraževati ali pa se že izobražujejo. Največji problem današnjega trga dela v Celjski regiji je podaljševanje trajanja brezposelnosti. Kar četrtina anketiranih je brezposelnih že več kot tri leta, ženske pa so v povprečju brezposelne dalj časa kot moški in težje zaposljive.
Ključne besede: Brezposelnost, iskanje zaposlitve, aktivna politika zaposlovanja, metode iskanja zaposlitve.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2016; Ogledov: 1183; Prenosov: 116
Celotno besedilo (1,40 MB) |
55. Vpliv formalne izobrazbe na zaposlovanje v zasavski regijiAntonija Šramel, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V času krize, ko podjetja zapirajo vrata, ko večje število ljudi izgubi zaposlitev in se znajdejo v težki situaciji, se prične iskati vzroke za nastalo situacijo. V zasavski regiji, ki je po brezposelnosti nad povprečjem v Sloveniji, kjer je vrata zaprlo večina večjih podjetij, kjer je izobrazbena struktura pod slovenskim povprečjem, je to vprašanje še bolj pereče. Ravno zaradi tega, smo se odločili to področje raziskati. Ugotoviti smo želeli, kakšno imajo mnenje zaposleni v zasavski regiji, glede zaposlovanja ljudi z neprimerno izobrazbo, ter na kakšen način so sami prišli do zaposlitve.
V prvem delu diplomskega dela smo najprej opredelili pojme zaposlovanje, delodajalci in delojemalci. Predstavili izbiranje in uvajanje kadrov, predstavili suficitarne in deficitarne poklice ter aktivno politiko zaposlovanja.
V drugem delu diplomskega dela smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli med zaposlenimi v zasavski regiji. Ugotovili smo, kašna je struktura zaposlenih v zasavski regiji, kakšno je njihovo mnenje glede ustreznosti njihove formalne izobrazbe po smeri in stopnji izobrazbe, kakšen poudarek so delodajalci dajali na izkušnje, kje in kako so iskali zaposlitev, na kakšen način so zaposlitev dobili ter kakšno je njihovo mnenje glede zaposlitve ljudi na delovno mesto, za katero niso primerni.
V zaključnem delu smo predstavili ugotovitve in predloge za izboljšanje stanja.
Ključne besede: Formalna izobrazba, zaposlovanje, brezposelnost
Objavljeno v DKUM: 08.07.2016; Ogledov: 1155; Prenosov: 152
Celotno besedilo (799,07 KB) |
56. BREZPOSELNOST IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV NA OBMOČJU CELJAVesna Božičkovič, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Invalidi so največja manjšina na svetu, saj jih je po podatkih Združenih narodov več kot 650 milijonov. Če upoštevamo še družinske skupnosti, v katerih živijo invalidi skupaj z družinski člani, pridemo do dejstva, da se skoraj ena četrtina celotnega svetovnega prebivalstva neposredno spoprijema z invalidnostjo.
Življenjska doba ljudi se podaljšuje, zato nas strokovnjaki opozarjajo, da se bo v naslednjih desetletjih število invalidov povečevalo in bo invalidnost v prihodnje pomembno družbeno vprašanje. Zato je tema Brezposelnost in zaposlovanje invalidov aktualna, še bolj bo v prihodnje.
V Sloveniji je približno 160.000 invalidov. Od tega je zaposlenih le 33.000. Invalidi so ranljiva skupina, ki ima v povprečju nižjo izobrazbo in se težje vključuje v družbo. Ukrepi države - preko aktivne politike zaposlovanja - igrajo pomembno vlogo pri usposabljanju in zaposlovanju invalidov. Brez tega bi bila verjetno brezposelnost invalidov v Sloveniji, in tudi na območju Celja, še mnogo večja.
Opisali smo zakonske temelje pri zaposlovanju invalidov, spodbude, ukrepe, rehabilitacijo in oblike zaposlitve za njihovo vključevanje na trg dela. Posebno pozornosti smo posvetili primerjavi med območjem Celja in Slovenijo. Z empirično raziskavo smo zastavili tri hipoteze in preverjali njihovo veljavnost.
Ključne besede: invalid, brezposelnost, zaposlovanje, rehabilitacija, Celje
Objavljeno v DKUM: 04.07.2016; Ogledov: 1781; Prenosov: 170
Celotno besedilo (1,18 MB) |
57. ZAPOSLITEV VZGOJITELJA Z OPRAVLJENIM POKLICNIM TEČAJEMAndreja Trobiš, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Glede na trenutne razmere na trgu dela, ko čedalje več posameznikov dnevno ostane brez zaposlitve ter tako pristane na ZRSZ, marsikdo to situacijo izkoristi za nov začetek na svoji poklicni poti. Z željo, da bi pridobili zaposlitev, se jih tako mnogo odloči za opravljanje poklicnih tečajev, pojavlja pa se tudi čedalje več ustanov, ki nudijo tovrstno izobraževanje.
Številni posamezniki, ki so bili prijavljeni na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, so v preteklosti izkoristili možnost, da jim je slednji financiral tovrstno izobraževanje. Kar nekaj se jih je odločilo za opravljanje poklicnega tečaja za pridobitev naziva Vzgojitelj predšolskih otrok.
V diplomski nalogi obravnavamo zaposlovanje vzgojiteljev z opravljenim poklicnim tečajem. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se osredotočili na pregled ustrezne strokovne literature s poudarkom na področju problematike zaposlovanja vzgojiteljev predšolskih otrok z opravljenim poklicnim tečajem.
V empiričnem delu pa smo s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika ugotovili, da je najpogostejši dejavnik, zaradi katerega se posamezniki odločajo za opravljanje poklicnega tečaja, njihova brezposelnost, kljub vsemu pa večina posameznikov z opravljenim poklicnim tečajem zaposlitve še ni dobila.
Ostali, ki so po opravljenem poklicnem tečaju prišli do zaposlitve, pa navajajo, da so le-ta po večini pridobili preko poznanstev.
Prav tako nam je raziskava pokazala, da je bilo leto opravljanja poklicnega tečaja za pridobitev naziva Vzgojitelj predšolskih otrok ključnega pomena za možnost zaposlovanja. Kasneje, ko se je posameznik vključil (in zaključil) omenjeni tečaj, težje je pridobil zaposlitev.
Ključne besede: brezposelnost, izobraževanje, poklicni tečaj, vzgojitelj predšolskih otrok, Zavod RS za zaposlovanje
Objavljeno v DKUM: 27.06.2016; Ogledov: 1577; Prenosov: 93
Celotno besedilo (3,15 MB) |
58. MLADI LAHKO IZKORISTIJO SVOJ MANAGERSKI POTENCIAL V SOCIALNEM PODJETNIŠTVU KOT VIRE NEIZKORIŠČENE ZAPOSLITVENE PRIHODNOSTIRebeka Rubin, 2016, magistrsko delo Opis: Temo socialnega podjetništva smo v nalogi obdelali z dveh vidikov: teoretičnega in vidika analize dejanskega stanja. Na koncu smo iz analize s področja socialnega podjetništva povzeli naša spoznanja, da mladi lahko izkoristijo svoj upravljavski potencial, ter sklepe, da bi država in občine morale prepoznati učinke uspešne podpore področja.
Socialni kapital oziroma omrežja mladih z novim znanjem so v prihodnosti v različnih socialnih okoljih viri zaposlitve tudi v obdobju velike brezposelnosti. Svoj potencial lahko razvijajo tudi na področju socialnega podjetništva. Razvoj, neizkoriščeno znanje in dane priložnosti so bili, so in bodo sile napredka tudi v prihodnosti.
Nalogo smo pripravili, da potrdimo dejstvo, da so kljub veliki brezposelnosti mladih socialna omrežja, znanje in osebne vrednote izredna podpora v izkoriščanju managerskega potenciala na področju socialnega podjetništva. Žal se socialni kapital trenutno vrednoti le po ustvarjenem dobičku, ne pa po učinkih v prihodnosti – medsebojno zaupanje in sodelovanje. Država tudi sicer prepočasi analizira dejansko stanje ter načrtuje razvoj področja in vzpostavlja podlage za "kako in v katero smer se bo področje razvijalo in promoviralo". Priložnosti so v smeri dolgoročnega posnemanja že doseženega v EU in tudi v pripravi predpisov.
Ključne besede: socialno podjetništvo, socialni kapital, znanje, upravljanje, razvoj, brezposelnost mladih.
Objavljeno v DKUM: 15.06.2016; Ogledov: 1349; Prenosov: 172
Celotno besedilo (1,46 MB) |
59. DEJAVNIKI ZAPOSLENOSTI IN BREZPOSELNOSTI MED MLADIMI ISKALCI PRVE ZAPOSLITVERebeka Žlender, 2016, magistrsko delo Opis: Brezposelnost predstavlja za posameznika stresno situacijo, še posebno takrat, kadar govorimo o brezposelnih mladih osebah, ki po končanem izobraževanju želijo vstopiti na trg dela, kjer želijo kar najbolje pokazati svoja pridobljena znanja, sposobnosti in izkušnje. Mnogi delodajalci ne želijo zaposliti mladih, saj po njihovem mnenju nimajo delovnih izkušenj, jih ne poznajo, tako da ne vedo, kako se znajdejo v določeni situaciji ter kakšne so njihove sposobnosti.
Mladi po končanem izobraževanju vstopijo na trg delovne sile, kjer je po določenih poklicih večje, po drugih pa manjše povpraševanje. Razlog za to vidimo v odpiranju novih izobraževalnih programov, prevelikem vpisu na določene fakultete ter seveda v gospodarski krizi.
V teoretičnem delu smo predstavili pojma zaposlenosti in brezposelnosti. Zatem smo opredelili in pojasnili vrste, probleme in vzroke za brezposelnost ter načine iskanja zaposlitve. Predstavili smo ukrepe Evropske unije in Evropskega socialnega sklada ter programe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki bi mladim omogočili hitrejšo zaposlitev.
V praktičnem delu smo izvedli raziskavi, v kateri smo iskali dejavnike, ki vplivajo na zaposlitev mladih. Izvedli smo spletno anketo, pridobljene podatke smo analizirali s programom SPSS. Pridobljeni rezultati so pokazali, da se ženske zaposlijo hitreje kot moški, tako da smo hipotezo, da iskalci iščejo prvo zaposlitev manj časa kot iskalke, zavrnili. Prav tako smo zavrnili hipotezo, pri kateri smo raziskovali, če drži, da mlajši iskalci prvo zaposlitev iščejo manj časa kot starejši. Potrdili pa smo hipotezo, da se iskalci prve zaposlitve želijo zaposliti v pridobljenem poklicu. Prav tako smo potrdili hipotezo, da iskalci prve zaposlitve, ki imajo več delovnih izkušenj, iščejo prvo zaposlitev manj časa kot tisti z manj delovnimi izkušnjami. Hipotezo, pri kateri smo trdili, da iskalci prve zaposlitve z nižjo pridobljeno izobrazbo iščejo prvo zaposlitev manj časa kot tisti z višjo, smo zavrnili. Hipotezo, da ukrepi, ki jih izvaja Evropski socialni sklad, povečajo možnost hitrejše prve zaposlitve, smo potrdili. Zavrnili pa smo hipotezo, da programi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje omogočajo hitrejšo zaposlitev iskalcem zaposlitve, ki se udeležijo teh programov.
Ključne besede: zaposlenost, brezposelnost, mladi iskalci, prva zaposlitev, delovne izkušnje
Objavljeno v DKUM: 14.06.2016; Ogledov: 1751; Prenosov: 407
Celotno besedilo (2,23 MB) |
60. ZAPOSLOVANJE DOLGOTRAJNO BREZPOSELNIH OSEB V POSAVJUVenesa Muhar, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Brezposelnost je močno povezana z gospodarskimi tokovi. V času, ko so gospodarski tokovi ugodni, ko se ustvarjajo delovna mesta, se osebe lažje zaposlujejo. V času neugodnih gospodarskih tokov pa delovnih mest primanjkuje in pri zaposlovanju so previdni tako delodajalci kot tudi delojemalci. Dlje kot traja brezposelnost, manjše so možnosti za zaposlitev. Tako se ustvarja problem dolgotrajne brezposelnosti. Dolgotrajno brezposelne osebe spadajo v skupino težje zaposljivih oseb in se pri iskanju zaposlitve srečujejo s številnimi dejavniki, ki jim onemogočajo pridobiti ustrezno zaposlitev.
Tako kot v celotni Sloveniji se tudi v Posavju soočamo z zelo velikim deležem dolgotrajno brezposelnih oseb. Čeprav se s problematiko dolgotrajno brezposelnih, z različnimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja ukvarja država s pomočjo Zavoda RS za zaposlovanje, le-ta še vedno predstavlja zelo pereč problem na trgu dela.
V diplomski nalogi smo prikazali strukturne značilnosti dolgotrajno brezposelnih v Posavju v določenem časovnem obdobju, in sicer gibanje števila dolgotrajno brezposelnih ter vrste in uspešnost ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki se izvajajo na področju Posavja in prinašajo največ zaposlitev.
Na podlagi rezultatov analize smo podali predloge za učinkovitejše reševanje problema. Ugotovili smo, da bo potrebno bolj učinkovito izvajati ukrepe aktivne politike zaposlovanja in storitve na trgu dela, v okviru katerih se lahko razvijajo nova delovna mesta za ranljive skupine na trgu dela, torej tudi za dolgotrajno brezposelne.
Ključne besede: brezposelnost, dolgotrajno brezposelne osebe, zaposlitvene možnosti, aktivna politika zaposlovanja, ukrepi aktivne politike zaposlovanja
Objavljeno v DKUM: 25.05.2016; Ogledov: 999; Prenosov: 126
Celotno besedilo (903,64 KB) |
