Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Od osamosvojitve Slovenije se soočamo s povečano negotovostjo na trgu dela. Obseg brezposelnosti je v tem obdobju kazal močan trend rasti, a tudi upadanja, vendar se je po začetku gospodarske krize po letu 2009 brezposelnost ponovno močno povečala. Propadle so številne panoge, ki so v preteklosti zaposlovale veliko število ljudi. Čeprav je na eni strani veliko število registrirano brezposelnih oseb, na drugi strani kljub temu številni delodajalci ne najdejo dovolj oseb, ki bi ustrezale njihovim pričakovanjem. Slovenija je – po vzoru številnih razvitih držav – prevzela in razvijala številne programe aktivne politike zaposlovanja. V teoretičnem delu prikazujemo predvsem razmere na trgu dela v Sloveniji, vrste brezposelnosti in njihove posledice. Skladno s tematiko diplomskega dela posebej obravnavamo ukrepe aktivne politike zaposlovanja in programa usposabljanja na delovnem mestu. Analiziramo empirične podatke o brezposelnosti in izvajanju programa Usposabljanje na delovnem mestu na ravni države in na Območni službi Ptuj, in sicer od leta 2006 do 2014. Preizkušamo veljavnost treh hipotez, posebej se osredotočimo na razlike pred gospodarsko krizo in v času krize ter na izhode v zaposlitev iz programa Usposabljanje na delovnem mestu.
Ključne besede: • Trg dela • Brezposelnost • Aktivna politika zaposlovanja • Usposabljanje na delovnem mestu
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1282; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,56 MB)

Opis: V Sloveniji ima program javnih del v okviru aktivne politike zaposlovanja že kar dolgo tradicijo, saj poteka od leta 1990. Javna dela omogočajo zaposlitev, socialno varnost, nova znanja, delovne izkušnje, vključenost v delovno okolje in širjenje socialne mreže. Javna dela prispevajo k dvigu kakovosti življenja in k razvoju novih delovnih mest. V teoretičnem delu predstavljamo pojav in probleme brezposelnosti ter posebej program javnih del kot ukrep, s katerim država posega na trg dela. V empiričnem oziroma raziskovalnem delu pa podrobno analiziramo javna dela v Savinjski in Pomurski regiji, in sicer za obdobje od leta 2007 do 2013. Preizkusili smo veljavnost dveh hipotez in obrazložili rezultate. Diplomsko delo zaključujemo z nekaj predlogi za izboljšanje stanja na tem področju.
Ključne besede: Javna dela, Zaposlovanje, Brezposelnost, Aktivna politika zaposlovanja, Savinjska regija, Pomurska regija
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 983; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: Splošna gospodarska kriza, ki je zajela ves svet, pušča posledice tudi v Sloveniji. Področja šolstva, zaposlovanja, zagotavljanja delovnih mest, zdravstva, ne nazadnje socialnih transferjev, so tista, ki so danes najprej na udaru. Povečujejo se socialne razlike, revščina še bolj trka na vrata ljudi, ki že v časih neomejene rasti niso imeli veliko, danes pa so padli v še večje brezno pomanjkanja. Področja, kjer se gospodarstvo že v preteklosti ni uspelo prestrukturirati času in prostoru primerno, tako kot je to primer v Zasavju, ali pa še danes predstavljajo problem logistične povezave, kjer mladi ljudje zaradi ekoloških problemov zapuščajo okolje, so podvržena različnim težavam bolj kot druga, ki podobnih problemov nimajo. Zasavje predstavlja vzorčni primer, kam zgrešene odločitve iz preteklosti lahko pripeljejo, in kakšne so njihove posledice na ljudi in okolje. Rešitve sedanjega stanja so možne in uresničljive z programi in sredstvi, ki jih lahko posamezniki, skupine in občine pridobijo iz različnih evropskih sredstev. Tako iz evropskega sklada za socialni razvoj, za razvoj regij, dvig izobraževalne ravni in druge. Na takšen način lahko dosežemo vsaj zmanjšanje socialnih problemov, povečamo samozavest ljudi in jim vrnemo človeško dostojanstvo.
Ključne besede: • gospodarska kriza, • brezposelnost, • socialne razmere, • Zasavje.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1186; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,11 MB)

Opis: Zaposlovanje mladih je izziv sodobne družbe. Brezposelnost med mladimi je tako na ravni EU, kot v RS zaskrbljujoča, še posebej med mladimi od 15. do 24. leta starosti. Države članice EU se z brezposelnostjo mladih soočajo vsaka na svoj način. Mladi se spoprijemajo z negotovostjo zaposlitve, težko se trajno povežejo s trgom dela. Na ravni EU je pomembna evropska strategija zaposlovanja, sprejeta leta 1997, katere cilji so celostna zaposlitev, kvaliteta in produktivnost dela, kohezija ter vključujoči trg dela. Tudi institucije EU iščejo rešitve za zmanjšanje visoke stopnje brezposelnosti med mladimi v EU. Svet ministrov EU je 22. aprila 2013 sprejel Priporočilo o vzpostavitvi jamstva za mladino, ki ga je junija istega leta potrdil Evropski svet. Priporočil je, da se vzpostavijo tako imenovane Sheme Jamstvo za mlade, s pomočjo katerih bi države članice EU vzpostavile mehanizme za izboljšanje zaposljivosti mladih na trgu dela v posamezni državi članici EU. V okviru Jamstva za mlade bi države članice morale zagotoviti, da mladi, ki so stari manj kot 25 let, v štirih mesecih po zaključku šolanja ali izgubi zaposlitve lahko bodisi najdejo »kakovostno« zaposlitev, primerno njihovi izobrazbi, znanju in spretnostim ter izkušnjam, ali z vajeništvom, pripravništvom ali nadaljnjim izobraževanjem pridobijo izobrazbo, znanje in spretnosti ter izkušnje, s katerimi lahko v prihodnosti najdejo zaposlitev. Opredelitve kakšna je za mlade kakovostna zaposlitev ni, kljub dejstvu, da je pomen le-te poudarjen. Na to »pomanjkljivost« je opozorilo tudi Evropsko računsko sodišče in poudarilo, da je kakovostna ponudba tista ponudba, ki mlade brezposelne osebe trajno poveže s trgom dela. V Republiki Sloveniji je vlada sprejela Jamstvo za mlade konec januarja leta 2014. Ukrepi znotraj Sheme Jamstvo za mlade so razdeljeni na štiri obdobja, v okviru katerih se izvajajo ukrepi APZ. Znotraj Sheme Jamstvo za mlade se izvaja tudi ukrep usposabljanje na delovnem mestu, kot ukrep iz 3. obdobja Sheme Jamstvo za mlade. Iz 4. obdobja znotraj Sheme Jamstvo za mlade so predvidena kot ukrep tudi javna dela, ki so normativno zadovoljivo urejena, je pa ukrep javnih del predviden za dolgotrajno brezposelne osebe. Primerjalno gledano je ukrep usposabljanje na delovnem mestu normativno pomanjkljivo urejen in udeleženec tekom usposabljanja ne uživa ustreznega delovnopravnega varstva, kot ga brezposelna oseba, vključena v javna dela na podlagi posebne pogodbe o vključitvi v javna dela. Iz poprej navedenega razloga se ukrep usposabljanje na delovnem mestu prepogosto zlorablja s strani delodajalcev in namen ukrepa ni dosežen. Delodajalci udeležencev usposabljanja na delovnem mestu ne zaposlijo in se udeleženci usposabljanja na delovnem mestu trajno ne povežejo s trgom dela, kar pa je poglavitni namen Sheme Jamstvo za mlade. V trenutnih gospodarskih razmerah mladi, tako na ravni EU, kot znotraj posamezne države članice zelo težko najdejo sebi primerno zaposlitev, ki bi nudila ustrezno delovnopravno varstvo. Ukrepe iz Sheme Jamstvo za mlade, katerih temeljni namen je mladim brezposelnim osebam omogočiti oziroma olajšati prehod na trg dela, bi bilo potrebno bolj povezati s trgom dela. V Republiki Sloveniji v trenutni ureditvi Shema Jamstvo za mlade ne dosega želenih učinkov, saj se brezposelnost zaradi izvajanja ukrepov znotraj Sheme Jamstvo za mlade ni dolgotrajno zmanjšala. Pri analizi podatkov sem ugotovila, da gre za kratkotrajne zaposlitve, ki mladim ne nudijo ustrezne socialne varnosti. Brezposelnost se s pomočjo ukrepov znotraj Sheme Jamstvo za mlade zniža le kratkočasno, za čas vključitve brezposelne mlade osebe v ukrep. Po zaključku vključenosti mlade brezposelne osebe v ukrep znotraj Sheme Jamstvo za mlade pa so mladi ponovno brezposelni.
Ključne besede: zaposlovanje mladih, Shema Jamstvo za mlade, trg dela, dolgotrajna brezposelnost.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 2010; Prenosov: 279
Celotno besedilo (1,29 MB)

Opis: Dlje trajajoča gospodarska kriza zadnjih let je sodobni trg dela še dodatno oslabila. Manjše zaposlitvene možnosti, slaba ekonomska situacija in spremenjeni trg dela so imeli močan vpliv na brezposelnost povsod po svetu. Neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela je povzročilo, da so nastale skupine brezposelnih oseb, ki so za delodajalce za zaposlovanje manj zanimive. Brezposelnost med mladimi se je zelo povečala, tako da je le-ta postala globalni problem. Z njo se ukvarjajo številne države, nekatere bolj in nekatere manj uspešno. V prvem delu magistrske naloge smo opredelili ponudbo in povpraševanje na trgu dela. Slednje se je v zadnjih letih močno zmanjšalo, kar je imelo za posledico povečano brezposelnost. Opredelili smo brezposelnost in predstavili kritične skupine brezposelnih oseb, kjer smo poudarek usmerili na mlade brezposelne, ki so osrednja tema magistrske naloge. V nadaljevanju smo predstavili značilnosti mladih na trgu dela, ki jih v veliki meri opredeljuje mladost in z njo povezano pomanjkanje delovnih izkušenj. Hitro se znajdejo v začaranem krogu, saj jim po eni strani delovnih izkušenj primanjkuje, po drugi strani pa nimajo možnosti, da bi si jih pridobili. Vendar pa je dovzetnost za spremembe, inovativnost in novejše znanje na sodobnem fleksibilnem trgu dela njihova konkurenčna prednost pred ostalimi iskalci zaposlitve. Problematično skupino mladih na trgu dela predstavljajo osipniki, saj so šolanje zapustili, preden so zaključili srednješolsko izobrazbo in dolgotrajno brezposelni mladi, ki so zaradi samega stanja na zahtevnem trgu dela še v slabšem položaju. V empiričnem delu smo analizirali razlike med spoloma v stopnji dolgotrajne brezposelnosti mladih v Sloveniji in Avstriji. Tako v Sloveniji kot Avstriji statistično značilnih razlik v stopnji dolgotrajne brezposelnosti mladih med spoloma nismo ugotovili. Problematična pa ostaja stopnja brezposelnosti nižje izobraženih mladih, ki je v Sloveniji statistično značilno višja kot v Avstriji. Analiza podatkov med državama pa ni pokazala statistično značilnih razlik v stopnji zaposlenosti mladih s terciarno izobrazbo. Neizkoriščen potencial mladih prinaša ekonomski problem neizkoriščenih dragocenih virov. Socialne posledice, ki jih prinaša brezposelnost, pa mladega iskalca zaposlitve lahko dolgoročno zaznamujejo. Izobraževalni sistem ima velik vpliv na zaposlovanje mladih, zaposljivost mladih po zaključenem izobraževanju pa je pomemben produkt izobraževalnega sistema. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je glavni akter na trgu dela, kot tudi glavni izvajalec aktivne politike zaposlovanja. Ker so mladi ena izmed bolj izpostavljenih skupin na trgu dela, je reševanju njihove brezposelnosti namenjenih več ukrepov zaposlovanja. Jamstvo za mlade, kot program za reševanje brezposelnosti mladih v državah članicah EU, stremi k izboljševanju položaja mladih na trgu dela in predstavlja ukrepe, ki izboljšujejo zaposljivost mladih na trgu dela. Prav tako je program naravnan k uresničevanju ciljev desetletne strategije Evropa 2020, ki je namenjena premagovanju krize in okrevanju gospodarstva v EU. Avstrija se z brezposelnostjo mladih spopada bistveno bolj uspešno kot Slovenija. V empiričnem delu smo ugotovili, da je bila stopnja brezposelnosti mladih po gospodarski krizi v Sloveniji skoraj za polovico višja kot v Avstriji. Prav tako je tudi zaposlenost mladih v enakem obdobju v Sloveniji skoraj polovico nižja. Za Slovenijo je značilno podaljšano izobraževanje, kar pomeni kasnejši vstop mladih na trg dela. Prav tako podaljševanje izobraževanja mladih povzroča dodatne stroške za državo. Da visokošolska izobrazba ni več garancija za zaposlitev, kaže tudi visoka brezposelnost mladih v tej skupini, ki je v Sloveniji bistveno višja kot v Avstriji.
Ključne besede: trg dela, brezposelnost, brezposelnost mladih, izobraževalni sistem, aktivna politika zaposlovanja, brezposelnost mladih v Sloveniji, brezposelnost mladih v Avstriji
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 2829; Prenosov: 711
Celotno besedilo (2,03 MB)