Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V Sloveniji je brezposelnost pereč problem. V tej diplomski nalogi smo primerjali brezposelnost med največjima slovenskima regijama: Osrednjeslovensko in Podravsko. V teoretičnem delu smo opredelili definicije pojmov, povezanih z brezposelnostjo. Predstavili smo nabor ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki jih Vlada Republike Slovenije sprejema z namenom, da bi povečala zaposlenost, zaposljivost in zmanjšala brezposelnost. V empiričnem delu diplome naloge smo primerjali Osrednjeslovensko in Podravsko regijo ter raven brezposelnosti v obeh regijah v obdobju od 2005 do 2016. Prav tako smo primerjali število brezposelnih, vključenih v izvajanje različnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Te primerjave so nam pomagale pri izvedbi raziskave, s katero smo odgovorili na dve raziskovalni vprašanji, v katerih smo primerjali število in delež brezposelnih v obeh regijah zaradi stečajev in presežnih delavcev ter vključenost brezposelnih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Ugotovili smo, da je delež brezposelnih od vseh brezposelnih, ki so izgubili zaposlitev zaradi stečaja ali so bili določeni kot presežni delavci, večji v Osrednjeslovenski regiji, kar je bilo v nasprotju z našim pričakovanjem. Potrdili pa smo utemeljeno domnevo, da je delež brezposelnih oseb, vključenih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, pomembno večji v Podravski regiji.
Ključne besede: brezposelnost, Osrednjeslovenska regija, Podravska regija, aktivna politika zaposlovanja
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1089; Prenosov: 81
Celotno besedilo (880,02 KB)

Opis: Predmet raziskave je zaposlovanje v finančni in zavarovalniški dejavnosti v Sloveniji, pri čemer nas je posebej zanimalo, kolikšen je obseg zaposlenosti v obdobju pred gospodarsko krizo (pred letom 2009) - in kolikšen po tem obdobju. Pomeni, da je raziskava zajemala obdobje od leta 2005 do 2015 oziroma do zadnjih objavljenih podatkov. Znano je namreč, da je imela gospodarska kriza izjemno negativen vpliv na zaposlovanje v svetu, in še posebej v Sloveniji, vendar pa je imela verjetno različen učinek na različne dejavnosti in posledično tudi na zaposlovanje v različnih dejavnostih. Zato bo naša naloga raziskati gibanje zaposlovanja in samozaposlovanja v omenjenih dveh dejavnostih obravnavanega obdobja.
Ključne besede: - zaposlovanje - brezposelnost - finančna in zavarovalniška dejavnost - gospodarska kriza
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1749; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,22 MB)

Opis: Diplomsko delo predstavlja zelo aktualen poklic, ki je opevan pri nas in v svetu na mnogih televizijskih kanalih in v drugih medijih - poklic kuharja. »Ljubezen gre skozi želodec«, pravi slovenski pregovor. Delo dobrega kuharja je zelo zahtevno, za uspeh na trgu je treba pokazati veliko. Ljudje smo vedno bolj zahtevni. Danes je »moderno« brezglutensko, dietetično, zdravo, domače, slovensko ... V tem diplomskem delu predstavljamo glavne značilnosti za poklic kuharja, od zgodovinskega orisa, opisa poklica, izobraževanja in usposabljanja, bolj podrobno pa podatke o prostih delovnih mestih in zaposlovanju ter izobraževanju za ta profil v Sloveniji. Posebej smo raziskali gibanja v času gospodarske krize v Sloveniji. V raziskovalnem delu smo postavili tri hipoteze in preverjali njihovo veljavnost. Med drugim smo ugotovili, da je gospodarska kriza občutno prizadela tudi povpraševanje po kuharjih in njihovo zaposlovanje, vendar pomembno manj kakor celoto poklicev na 4. stopnji strokovne izobrazbe. Vpis dijakov od šolskega leta 2010/11 do 2015/16 pa kaže izrazit trend naraščanja, vendar brez dodatnih raziskav ni mogoče oceniti, v kolikšni meri je to posledica medijske popularizacije kuharstva v zadnjih letih.
Ključne besede: kuhar, poklic, izobraževalni programi, zaposlovanje, brezposelnost
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1330; Prenosov: 204
Celotno besedilo (1,37 MB)

Opis: Mlad človek se mora dokaj hitro odločiti, katero karierno pot bo izbral za svoje življenjsko poslanstvo. Z drugimi besedami, kateri poklic bo njemu pisan na kožo in ga bo posledično z veseljem opravljal. S to odločitvijo se mlad človek opredeli za smer in stopnjo izobrazbe, ki bi mu kasneje omogočila opravljanje izbranega poklica. Skozi diplomsko nalogo smo se posvetili mlajši generaciji stari od 15 – 29 let, ki so že zaposleni in tisti, ki so v fazi iskanja svoje prve zaposlitve. V teoretičnem delu bomo pogledali, kakšen je položaj mladih na trgu delovne sile, opisali dejavnike, ki so ključni za zaposlitev mladih ter katere so značilnosti kategorije mladih na trgu delovne sile. Osredotočili se bomo tudi na opis metod in možnosti, ki se ponujajo mladim pri iskanju prve zaposlitve. V empiričnem delu smo izvedli anketo med mladimi v dveh sklopih, pri čemer smo na tej osnovi pridobljene podatke statistično obdelali. V zaključku diplomskega dela smo odgovorili na 6 raziskovalnih vprašanj, in sicer se je polovica raziskovalnih vprašanj nanašala na anketo razdeljeno mladim, ki že imajo zaposlitev, medtem ko se je druga polovica raziskovalnih vprašanj nanašala na anketo razdeljeno mladim, ki šele iščejo prvo zaposlitev. Diplomsko nalogo smo zaključili s povzetkom ugotovitev, kritično analizo in predlogi za izboljšave, s katerimi verjamemo, da bi vsaj deloma rešili velikokrat izpostavljeno problematiko mladih na trgu delovne sile tekom celotnega diplomskega dela.
Ključne besede: Prva zaposlitev, Mladi, Brezposelnost, Trg delovne sile
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1629; Prenosov: 223
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: V magistrski nalogi obravnavam problematiko staranja prebivalstva v Evropi, ki predstavlja problem zaradi potrebe po daljši delovni aktivnosti starejših ter hkrati z možnostjo povečanja njihove zaposljivosti in njihove čim daljše ohranitve na trgu dela. Starajoče se prebivalstvo današnji družbi predstavlja enega največjih ekonomskih in socialnih izzivov na eni strani in hkrati priložnosti na drugi strani. Zato je ključnega pomena spoznati značilne lastnosti starejših delavcev ter jim temu primerno omogočiti varno in stimulativno delovno okolje, v katerem bodo, ob izkoriščanju svojih delovnih potencialov, lahko veliko prispevali v delovni proces. Hkrati pa jim je potrebno, zaradi njihovih lastnosti, zagotavljati enakopravno obravnavanje (pred zaposlitvijo, v času zaposlitve in v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi), v primerjavi z ostalimi zaposlenimi, da ne bi bili podvrženi diskriminaciji. Ker je diskriminacija starejših delavcev problem, ki v Evropi traja že dlje časa, je bilo skozi zgodovino razvoja demokracije sprejetih veliko število mednarodnih pravnih dokumentov, katerih cilj je odpravljanje diskriminacije in zagotavljanje enakopravnosti pri tej skupini oseb. Posledice demografskih sprememb in nizke stopnje zaposlenosti starejših se zaveda Evropa in tudi Slovenija, zaradi česar je bilo potrebno že v preteklosti sprejeti ustrezne ukrepe in politike v zvezi s staranjem prebivalstva. V ta namen je bila sprejeta Lizbonska strategija, katere cilja, ki jih je bilo potrebno uresničit do leta 2010, sta med drugim bila višja aktivnost starejših in dvig povprečne starosti umika iz trga dela v državah članicah Evropske unije. Nato je sledila nova strategija »Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast«, katere cilj je do leta 2020 doseči 75 odstotno stopnjo zaposlenosti žensk in moških v starosti med 20 in 64 let, tudi z večjo zaposljivostjo starejših. Daljša aktivnost starejših delavcev na trgu dela se lahko zagotovi z učinkovitim konceptom aktivnega staranja, kjer je poudarek predvsem na izobraževanju in usposabljanju, poleg tega pa se lahko daljša delovna aktivnost starejših delavcev zagotovi tudi s t.i. fleksibilnimi oblikami zaposlitve, ki starejšim delavcem omogoča ohranitev zaposlitve oziroma zmanjša stopnjo njihove odvisnosti od sistema socialnega zavarovanja, v primeru njihove izključitve s trga dela. Ker je brezposelnost eden resnejših problemov v Evropi, predvsem brezposelnost starejših delavcev, je potrebno zagotoviti tudi ustrezno socialno zavarovanje, ki omogoča kontinuiteto dohodka oziroma ustrezno raven dohodkovne varnosti osebe v času brezposelnosti, hkrati pa mora omogočiti, olajšati in spodbuditi čim hitrejšo ponovno vključitev brezposelne osebe na aktivni trg dela, da bo lahko ta oseba ponovno sama pridobivala sredstva za življenje. Evropska unija skuša probleme brezposelnosti reševati z Evropsko strategijo zaposlovanja, ki pomaga državam članicam ustvarjati več kvalitetnih delovnih mest, v Sloveniji pa brezposelnim osebam, na podlagi Zakona o urejanju trga dela, omogoča vključevanje v programe zaposlovanja v okviru aktivne politike zaposlovanja. Glede na to, da Danska velja za državo z nizko stopnjo brezposelnosti in nizko stopnjo socialne izključenosti je Evropska unija kot enega izmed ukrepov za reševanje problemov z zaposlovanjem brezposelnih priporočila državam članicam model prožne varnosti, ki ga je razvila Danska in ki predstavlja kombinacijo fleksibilnosti trga dela in varnost zaposlitve. Model zagotavlja fleksibilnost delovne zakonodaje, radodarnost socialnega sistema in aktivno politiko zaposlovanja.
Ključne besede: staranje prebivalstva, starejši delavec, diskriminacija zaradi starosti, brezposelnost starejših delavcev, aktivno staranje, fleksibilne oblike zaposlovanja, delna pokojnina, aktivna politika zaposlovanja, pasivna politika zaposlovanja, prožna varnost, danski model »zlatega trikotnika«
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1677; Prenosov: 329
Celotno besedilo (1,69 MB)