31. Do zaposlitve s pomočjo vseživljenjske karierne orientacijeJerneja Bizjak, 2017, magistrsko delo Opis: Živimo v času, v katerem se znanost in tehnologija hitro razvijata, vsi ti hitri napredki pa močno vplivajo na naš vsakdanjik, na delo in zaposlovanje. Zaradi hitrih tehnoloških sprememb se pojavljajo potrebe po novih oblikah dela, ki zahtevajo drugačne spretnosti in znanja. V današnjem času je potreba po nenehnem izobraževanju in učenju ključna pri ustvarjanju kariere in pripomore k osebnostni rasti ter razvoju posameznika. Kljub temu da se vselej pojavljajo nova delovna mesta, je brezposelnost v Sloveniji še vedno eden najresnejših in ključnih problemov. V okviru politik na ravni Evropske unije se tudi Slovenija aktivno bori s problematiko brezposelnosti. V svoje ukrepe vključuje vse več izobraževanja in usposabljanj na ravni celotnega prebivalstva, še posebej veliko pozornosti pa posveča brezposelnim. Zavedamo se, da z zmanjševanjem brezposelnosti ugodno vplivamo na razvoj celotne družbe in s tem izboljšujemo ekonomsko-socialni položaj ter gospodarsko uspešnost, zato se proti brezposelnosti potrebno boriti.
Ključne besede: brezposelnost, kariera, izobraževanje, znanje, učenje, vseživljenjsko učenje, vseživljenjska karierna orientacija.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2017; Ogledov: 1805; Prenosov: 190
 Celotno besedilo (1,17 MB) |
32. Trg dela mladih v SlovenijiPetra Zupan, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: Mladi na trg dela večinoma vstopajo po končanem šolanju in z aktivnim iskanjem zaposlitve začnejo po dopolnjenem dvajsetem letu starosti. Ta vstop je izredno pomemben, saj dolgoročno vpliva na kariero posameznika.
V magistrski nalogi smo raziskovali trg dela mladih v Sloveniji. Predstavili smo teoretične osnove zaposlovanja in brezposelnosti, ki so ključne za razumevanje zaposljivosti iskalcev zaposlitve in problematike zaposlovanja mladih.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo proučili strokovno domačo in tujo literaturo s področja trga dela, zaposlovanja, brezposelnosti in psihosocialnega vidika brezposelnosti. Predstavili smo delovanje in vlogo Zavoda RS za zaposlovanje, kjer smo se osredotočili predvsem na programe vseživljenjske karierne orientacije, ki jih Zavod nudi mladim. Predstavili smo tudi program Jamstvo za mlade, katerega namen je čim hitrejša aktivacija mladih na trgu dela. Prikazana študija mladih na trgu dela v Sloveniji zajema podatke med letoma 2008 in 2016 kot so: gibanje števila brezposelnih mladih, delovna aktivnost mladih, stopnja brezposelnosti mladih, anketna brezposelnost mladih, razlog prijave, razlog odjave iz evidence brezposelnih, strukturne značilnosti mladih prijavljenih v evidenci Zavoda za zaposlovanje (spol, izobrazba, poklic, trajanje brezposelnosti, območna služba prijave, statistična regija stalnega bivališča), vključevanje mladih v programe Aktivne politike zaposlovanja, posredovanje mladih na prosta delovna mesta, ponudbe v okviru programa Jamstvo za mlade in zaposlovanje brezposelnih mladih.
Empirični del naloge je sestavljen iz analize, ki smo jo opravili s pomočjo statističnih podatkov, pridobljenih s strani Zavoda RS za zaposlovanje.
Vzorčne podatke smo analizirali s pomočjo programa SPSS. Testi hipotez so pokazali, da se trajanje brezposelnosti mladih ne razlikuje glede na spol, da se obseg delovnih izkušenj mladih razlikuje glede na najvišjo dokončano izobrazbo, da imajo največ delovnih izkušenj tisti mladi, ki imajo zaključeno poklicno izobrazbo, najmanj pa mladi z zaključeno terciarno izobrazbo. Potrdili smo hipotezo, da med obsegom delovnih izkušenj in starostjo brezposelnih mladih obstaja pozitivna povezanost. Prav tako lahko potrdimo, da obstajajo razlike v obsegu delovnih izkušenj mladih glede na spol. Magistrsko nalogo smo zaključili z uporabo metode časovnih vrst za napoved števila brezposelnih mladih za prve tri mesece leta 2017. Pri tem moramo poudariti, da pri izračunih nismo upoštevali sprememb stanja v gospodarstvu in družbi. Gre torej za napovedovanje števila brezposelnih mladih v prihodnjih mesecih zgolj na podlagi števila brezposelnih mladih v preteklih 12 letih.
Ključne besede: Brezposelnost, Mladi, Zavod RS za zaposlovanje, Vseživljenjska karierna orientacija, Jamstvo za mlade
Objavljeno v DKUM: 15.05.2017; Ogledov: 4258; Prenosov: 653
Celotno besedilo (1,91 MB) |
33. PRIMERJALNA ANALIZA REGIONALNIH JAVNIH ZAVODOV ZA ZAPOSLOVANJE V EVROPSKI UNIJIAlenka Golubič, 2016, magistrsko delo Opis: Trenutna gospodarska in finančna kriza ima velike posledice za zaposlenost v Evropski uniji. Brezposelnost je problem večine držav članic Evropske unije, zato se javni zavodi za zaposlovanje soočajo s številnimi izzivi, ki so povezani s spodbujanjem oživitve evropskega trga dela. Glavni cilj magistrske naloge je bil ponuditi orodje, s katerim bi bilo mogoče izboljšati delovanje v analizo vključenih zavodov za zaposlovanje na petih tematskih področjih v osmih regijah Evropske unije. Te so: Štajerska (Avstrija), Bavarska (Nemčija), La Rioja (Španija), Murcia (Španija), Sardinija (Italija), Bucuresti Ilfov (Romunija), Vest (Romunija) in Vzhodna Slovenija (Slovenija). Pet tematskih področij, ki smo jih analizirali v magistrskem delu, se nanaša na ključna področja delovanja zavodov za zaposlovanje v Evropski uniji in vključujejo: upravljanje zavodov za zaposlovanje, izbiro usmerjenosti, ujemanje ponudbe in povpraševanja, vključitev ranljivih skupin na trg dela in individualno zaposljivost.
V magistrski nalogi smo s pomočjo makroekonomske analize prikazali stanje gospodarske razvitosti vseh osmih regij ter definirali možnosti za izboljšave v okviru vseh petih tematskih področij. Z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali izbranim zavodom za zaposlovanje v omenjenih osem regij EU, pa smo pridobili informacije o dobrih praksah delovanja teh zavodov. Na podlagi rezultatov cluster analize in benchmarking analize dobrih praks, magistrska naloga podaja matriko priporočil, v kateri je prikazano, katere dobre prakse bi bilo smiselno prenesti med regijami po različnih tematskih področjih. Največ je v matriki priporočil zapisanih predlogov za tiste regije, ki so v makroekonomski analizi prikazale največ vrzeli in s tem možnosti za izboljšave.
Ključne besede: trg dela, zaposlenost, brezposelnost, gospodarska kriza, benchmarking
Objavljeno v DKUM: 03.02.2017; Ogledov: 1370; Prenosov: 179
Celotno besedilo (554,90 KB) |
34. Minimalna plaća v izbranih evropskih gospodarstvihKrešimir Pavković, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem projektu predstavljamo teorijo trga dela in analiziramo plačna gibanja v izbranih evropskih gospodarstvih, in sicer na Hrvaškem, Češkem in Sloveniji. V prvem sklopu opredeljujemo trg dela in njegove glavne značilnosti in učinke uvajanja minimalne plače na trgu dela. V drugem pa analiziramo gibanja minimalne in povprečne bruto plače v opazovanih državah. Osredotočamo se na razmerje minimalne in povprečne bruto plače, pa tudi na kumulativno rast minimalne in povprečne bruto plače. Minimalna plača je v eni od različic prisotna v vseh državah članicah Evropske unije. Večina držav v Uniji ureja minimalno plačo z zakonom, ostale pa z nacionalnim kolektivnim sporazumom. Iz ekonomske teorije sklepamo, da če je na trgu dela prisoten monopson, je minimalna plača lahko rešitev, saj predstavlja plačno dno, raven, pod katero delodajalci po zakonu ne smejo iti. Podatki in izračuni kažejo, da ima Slovenija med opazovanimi gospodarstvi v našem delu najvišje razmerje med minimalno in povprečno plačo.
Ključne besede: minimalna plača, trg dela, brezposelnost Evropska unija.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1748; Prenosov: 269
Celotno besedilo (651,76 KB) |
35. POMEN LOBIRANJA OB ISKANJU ZAPOSLITVENina Čare, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Stopnja brezposelnosti je v Sloveniji velika. Veliko je brezposelnih, ne glede na izobrazbo in starost, zato je med njimi velika konkurenca. Služb je manj kot je nezaposlenih, zato se morajo še posebej potruditi, da bodo dobili zaposlitev. Nas pa je predvsem zanimalo ali je lobiranje pri iskanju zaposlitve pomembno.
Diplomska naloga je sestavljena iz dve delov. Prvi del je teoretični del, kjer predstavimo kaj lobiranje je, kako se ga lotiti, kaj je pomembno pri argumentiranju stališč. Predstavili smo tudi brezposelnost, kaj je, vrste brezposelnosti, merjenje brezposelnosti in brezposelnost v Sloveniji.
Drugi del diplomske naloge pa je raziskovalni del. Spletno anketo nam je rešilo 220 ljudi. Nato smo anketo analizirali in dobili odgovore na naša vprašanja raziskave. Ali nam lobiranje pomaga pri iskanju zaposlitve? Ali ima stopnja izobrazbe kakšno vezo pri lobiranju ob iskanju zaposlitve? Ali imamo pri določenih podjetjih (glede na velikost po številu zaposlenih) več možnosti, da se zaposlimo, če lobiramo? Ko menjamo zaposlitev, kakšen način iskanja nove zaposlitve je najboljši?
Ugotovili smo, da nam lobiranje zelo pomaga pri iskanju zaposlitve, več kot polovica vseh anketirancev je dobila zaposlitev preko osebnih virov, torej s pomočjo lobiranja. Druga ugotovitev je bila, da ne glede na to katera je naša stopnja izobrazbe je velika verjetnost, da bomo dobili zaposlitev preko osebnih virov. Tako, da lahko rečemo, da stopnja izobrazbe nima nobene veze z lobiranjem pri iskanju zaposlitve. Kot tretje smo ugotovili, da imamo največ možnosti, da se zaposlimo s pomočjo lobiranja v podjetjih, ki imajo do 10 zaposlenih, ter od 10 do 100 zaposlenih in nad 300 zaposlenih. Odgovor na četrto vprašanje pa je bil, da če menjamo zaposlitev imamo največ možnosti, da bomo dobili zaposlitev, če jo bomo iskali s pomočjo lobiranja.
Ugotovili smo, da se naše ugotovitve razlikujejo od teorije, ki pravi, da se s pomočjo lobiranja v največji meri zaposlujejo visoko izobraženi ljudje. V Sloveniji se s pomočjo lobiranja zaposlujejo ne glede na izobrazbo. Naša ugotovitev je bila, da je to posledica velike brezposelnosti v Sloveniji in majhnosti Slovenije.
Prišli smo do zaključka, da če imamo večji socialni krog imamo več možnosti za zaposlitev.
Ključne besede: Lobiranje, brezposelnost, osebni viri, zaposlovanje
Objavljeno v DKUM: 14.11.2016; Ogledov: 1156; Prenosov: 168
Celotno besedilo (800,67 KB) |
36. VPLIV IZOBRAZBE NA ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI V OBČINI CERKNICAUrška Intihar, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu Vpliv izobrazbe na zaposlitvene možnosti v občini Cerknica smo raziskali stanje na trgu dela v občini Cerknica in kakšen vpliv ima izobrazba na zaposlitvene možnosti. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali občani dobijo delo v domači občini ali se na delo vozijo v druge občine, kako dolgo so iskali zaposlitev, kakšen vpliv so pri tem imele delovne izkušnje in ali so se pripravljeni dodatno izobraževati.
Raziskovali smo s pomočjo opravljene spletne ankete, statističnih podatkov ter poročil in analiz Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Poudarek smo dali predvsem na občane, stare od 30 do 39 let s stalnim ali začasnim prebivališčem v občini Cerknica. Zanimalo pa nas je tudi, kako je z zaposlitvijo pri mladih. Analizirane podatke smo predstavili tudi v tabelah in grafih.
Ugotovili smo, da diplomanti dobijo delo v občini, vendar velikokrat dobijo delo, primerno nižji stopnji izobrazbe. Veliko se jih izobražuje poleg službe oz. so se pripravljeni izobraževati. Rezultati raziskave so pokazali, da se stanje na trgu dela popravlja, da pa ni pomembna samo izobrazba, ampak tudi delovne izkušnje, neformalna znanja in motiviranost za delo.
Ključne besede: izobraževanje, brezposelnost, delovne izkušnje, beg možganov, migracije na delo
Objavljeno v DKUM: 14.11.2016; Ogledov: 1445; Prenosov: 103
Celotno besedilo (385,16 KB) |
37. PROBLEMATIKA BREZPOSELNOSTI V SLOVENIJI V ČASU GOSPODARSKE KRIZEPetar Jovanović, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Pojav brezposelnosti je neločljiv sestavni del sodobnih družb. Je del kapitalistične družbe in se ji na žalost ni moč izogniti. Predstavlja velik problem, ki se nanaša tako na posameznike kot na celotno družbo. Za majhne ekonomske prostore, med katere sodi tudi Republika Slovenija, velja, da so zelo občutljivi na najrazličnejše spremembe, ki imajo za njih močan in tudi dolgoročen vpliv na gospodarstvo v celoti.
V teoretičnem delu diplomskega dela smo najprej opisali trg dela in brezposelnost. V nadaljevanju smo predstavili merjenje brezposelnosti, vzroke in posledice brezposelnosti. V zaključnem delu teoretičnega dela smo prikazali aktivno politiko zaposlovanja, ki s svojimi ukrepi bistveno vpliva na reševanje brezposelnosti.
V empiričnem delu diplomskega dela smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo, s katero smo ugotavljali kje brezposelni vidijo razloge za sedanji položaj, ki ga spremlja brezposelnost, kako brezposelni doživljajo lastno brezposelnost in kako si brezposelni prizadevajo, da bi spremenili in izboljšali svoj položaj. Ugotovili smo, da brezposelnost najbolj vpliva na finančno neodvisnost, samospoštovanje, brezposelni ljudje imajo težave z nespečnostjo, utrujenostjo ipd.
Ključne besede: brezposelnost, gospodarska kriza, trg dela, aktivna politika zaposlovanja
Objavljeno v DKUM: 13.10.2016; Ogledov: 1548; Prenosov: 188
Celotno besedilo (615,42 KB) |
38. |
39. SAMOZAPOSLOVANJE V ZASAVSKI REGIJIJanez Kortnik, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V tem diplomskem delu obravnavamo problematiko samozaposlovanja v Zasavski regiji. V teoretičnem razdelku opišemo samozaposlovanje in brezposelnost ter proces pri ustanavljanju lastnega podjetja.
V raziskovalnem oziroma empiričnem delu primerjamo ključne kazalce o gibanju zaposlovanja, samozaposlovanja ter brezposelnosti v Zasavski regiji glede na Slovenijo. Analiziramo podatke za daljše časovno obdobje (od leta 2005 do 2014 oziroma 2015), pri čemer nas najbolj zanima, kako je na te pojave vplivala gospodarska kriza. Med drugim smo ugotovili, da je bil porast samozaposlenih oseb v Zasavski regiji v obdobju krize relativno višji kakor na ravni države, vendar pa kljub temu relativni napredek na tem področju ni mogel nadomestiti velikih izgub delovno aktivnega prebivalstva. Pomeni, da samozaposlovanje težav ni moglo odpraviti, lahko jih je le ublažilo.
Ocenjujemo, da je pri pozitivnih premikih odigral pomembno vlogo Zavod republike Slovenije za zaposlovanje – Območna služba Trbovlje preko izvajanja programov aktivne politike zaposlovanja.
Ključne besede: samozaposlovanje, delovno aktivno prebivalstvo, brezposelnost, Zasavska regija
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1010; Prenosov: 83
Celotno besedilo (658,32 KB) |
40. VLOGA IN POMEN SAMOZAPOSLOVANJA V POMURSKI REGIJIDaniel Magyar, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu obravnavamo samozaposlovanje, ki je eden izmed načinov zaposlitve posameznikov, predvsem mladih. V teoretičnem delu povzemamo predvsem pojav brezposelnosti in pomen samozaposlovanja pri zmanjševanju tega problema, motivacijo, potrebne lastnosti in pogoje za samozaposlovanje ter njegove prednosti in slabosti.
Cilj diplomskega dela je analizirati probleme brezposelnosti in samozaposlovanja v Sloveniji, predvsem v Pomurju in posebej v okviru madžarske narodne skupnosti. Dokaj podrobno predstavljamo obsežen nabor ukrepov, ki je bil v minulih letih v Pomurju izveden na tem področju. Poskušali smo odgovoriti na temeljno vprašanje, zakaj se podjetniki podajo na podjetniško pot kljub tveganju, ki jih lahko doleti.
V okviru brezposelnosti in samozaposlovanja v Pomurju smo zastavili tri hipoteze in preverjali njihovo veljavnost. Zaključujemo s predlogi morebitnih sprememb pri spodbujanju in razvoju samozaposlovanja.
Ključne besede: Brezposelnost, samozaposlitev, subvencije, mladi na trgu dela, ustanovitev podjetja, samozaposlovanje v Pomurju.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1243; Prenosov: 77
Celotno besedilo (558,49 KB) |
