Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Brezposelnost je eden najaktualnejših problemov sodobnega časa in poleg inflacije eden od glavnih dejavnikov makroekonomskega razvoja države. To je situacija v kateri se del delovno sposobnih članov družbe kljub svojim sposobnostim in kvalifikacijam ne more zaposliti. Zaposlitve niso več tako stabilne kot so bile - vse več je zaposlitev za določen čas, pogodbenih del, projektnega dela, ki je časovno omejeno. Zaposlovanje je pomemben element družbe kot celote. Zaposlen posameznik ima zagotovljen mir, družbeno stabilnost, boljšo kakovost življenja… V magistrskem delu smo predstavili težko globalno situacijo na trgu dela. Zraven uvoda in zaključka smo ga razdelili na tri vsebinske sklope, dva teoretična in statistično raziskovalnega. V prvem delu smo prikazali teoretična izhodišča pojma brezposelnosti in jo definirali z vidika različnih avtorjev. Opredelili smo vrste, vzroke in posledice brezposelnosti. Pojasnili smo kako jo merimo in kakšne ukrepe izvajamo za zmanjšanje le te. Ugotovili smo, da je Slovenija na področju človeškega kapitala, zaposlovanja in trga dela na ravni povprečja EU, z relativno visoko stopnjo socialne varnosti pa jo pogosto celo presega. V drugem delu smo preverili, kakšni so cilji, smernice in ukrepi aktivne politike zaposlovanja ter strategije zaposlovanja in programi za izobraževanje in usposabljanje. Ugotovili smo da je ključna prioriteta aktivne politike zaposlovanja zagotavljanje trajnostne aktivacije brezposelnih oseb in njihovo vključevanje na trg dela. Proučili smo delovno pravno zakonodajo v Sloveniji in Evropski uniji. Ena izmed ranljivih skupin zaposljivega oziroma brezposelnega prebivalstva so tudi tujci-migranti, zato smo se dotaknili koncepta prostega pretoka delavcev v EU. Preverili smo kakšne so možnosti zaposlovanja tujcev v Sloveniji in Evropski uniji ter opisali postopek zaposlitve tujega delavca. V zadnjem, empirično raziskovalnem delu smo prikazali statistične podatke o gibanju brezposelnosti in stopnji zaposlovanja tujcev v Sloveniji in Višegrajski četverici. Osnova za primerjalno analizo so bili podatki pridobljeni iz Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ), Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), OECD in Eurostata. Analiza podatkov za obdobje od leta 2004 do leta 2017 je zgodba o gospodarski rasti in padcu brezposelnosti v Sloveniji in Evropski uniji. Na koncu smo preverili raziskovalne hipoteze in jih na osnovi teoretičnih spoznanj in proučenih statističnih podatkov, potrdili. Magistrsko nalogo smo zaključili s sklepno mislijo, v kateri poudarjamo, da čarobne formule v boju proti brezposelnosti ni. Pomemben je predvsem celovit pristop, sodelovanje in vpletenost sodelujočih pri izvedbi aktivnosti.
Ključne besede: brezposelnost, zaposlovanje, tujci, Višegrajska skupina
Objavljeno v DKUM: 18.07.2019; Ogledov: 1248; Prenosov: 181
Celotno besedilo (2,35 MB)

Opis: Ljudje stremimo k sreči. S to trditvijo so se ukvarjali že antični filozofi, ki so postavili temelje za sodobno raziskovanje tega pojava. Razumevanje sreče in vseh dejavnikov, ki nanjo vplivajo, je praktično nemogoče, saj smo ljudje drugačni in srečo dojemamo drugače. Pa vendar obstajajo določeni vzorci, ki veljajo za večji del populacije. Osebno blaginjo dosežemo z zdravjem, pripadnostjo, spoštovanjem in drugimi neoprijemljivimi dejavniki, marsikomu pa so pomembne tudi materialne dobrine. V nalogi smo se osredotočili na obe vrsti dejavnikov. Med neoprijemljive sodijo samomori, ki so mnogokrat posledica duševnih, včasih pa tudi materialnih vzrokov. Na drugi strani pa smo se posvetili tudi materialnemu vzroku – dohodku, ki smo ga merili na osnovi rasti realnega BDP v nekem nacionalnem gospodarstvu. Tretji dejavnik sreče, ki ga preučujemo, je brezposelnost, ki je mešanica tako materialnega kot tudi nematerialnega sveta. Brezposelnost ni samo izpad dohodka, temveč predstavlja tudi duševno stisko za posameznike, ki bi želeli delati, a dela ne najdejo. V praktičnem delu naloge smo na kratko preverili že postavljene teorije na področju sreče s sociološkega in filozofskega stališča, malo več pozornosti pa smo namenili ekonomskim vidikom sreče. Prav tako smo preverili že obstoječe raziskave na področju povezovanja ekonomije in sreče, ki so nam dale nek okvir za lastno analizo izbranih dejavnikov. V empirični raziskavi smo iskali statistično povezanost med srečo in omenjenimi tremi ekonomsko-socialnimi dejavniki. Povezanost smo merili s korelacijo na področju EU-28 v treh časovnih obdobjih: v času pred krizo, ki smo jo opredelili med letoma 2006 in 2008; v času med krizo, tj. med letoma 2009 in 2012; ter v času po krizi med letoma 2013 in 2016. Vzorec smo razdelili v dve skupini. Prvo skupino tvorijo države PIIGS (Portugalska, Irska, Italija, Grčija in Španija), ki so v času gospodarske krize doživele največje padce na ekonomskem področju, potem sledijo še preostale države EU-28. Rezultati so pokazali, da sta brezposelnost in število samomorov na izbranem območju povezani s srečo, ki smo jo merili s HPI (Happy Planet Index) in HIN (Happiness in Nations). Povezava ni vezana na čas, saj je korelacija med obema komponentama in srečo jasna skozi vsa opazovana obdobja. Teh trditev nismo mogli potrditi za rast realnega BDP. Preverili smo tudi, ali sta oba ekonomska dejavnika najtesneje povezana s srečo prav v obdobju gospodarske krize na območju držav PIIGS, kar se ni izkazalo za točno. Rezultati so bili ravno nasprotni. Zgolj pri preostalih državah EU-28 je bila korelacija med srečo in brezposelnostjo najmočnejša v času gospodarske krize.
Ključne besede: sreča, HPI, brezposelnost, PIIGS, EU-28, rast realnega BDP
Objavljeno v DKUM: 17.01.2019; Ogledov: 1603; Prenosov: 169
Celotno besedilo (1,83 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo se osredotočili na problem brezposelnosti mladih in na naraščajočo populacijo starostnikov. Problem vse večje populacije starostnikov predstavljata predvsem njihova oskrba in nastanitev, ker so domovi za ostarele vse bolj zasedeni. V diplomski nalogi smo spoznali razne alternativne oblike oskrbe starejših in si podrobneje pogledali možnost sodelovanja brezposelnih mladih na področju oskrbe starejših. V raziskovalnem delu smo raziskovali mnenje mladih glede možnosti, ki jih imajo na trgu dela, in glede njihovega sodelovanja pri oskrbi starostnikov. Prvi del vprašalnika se je nanašal na brezposelnost mladih; zanimalo nas je, kaj menijo o svojem položaju na trgu dela, kako pomembne so delovne izkušnje in vrsta izobrazbe, ki jo pridobijo s šolanjem. Drugi del vprašalnika za mlade pa se je nanašal na njihovo pripravljenost za sodelovanje s starostniki. Zanimalo nas je, ali bi bili pripravljeni pomagati starejšim pri različnih opravilih in oskrbi ter ali si želijo delati s starostniki. Ugotoviti smo želeli tudi, kako zahtevna se mladostnikom zdi oskrba starostnikov. Poleg raziskave med mladostniki smo izvedli tudi raziskavo med starostniki, kjer smo proučevali mnenje starostnikov glede odnosa z mladostniki. Ugotavljali smo, ali se starostnikom zdijo mladostniki dovolj odgovorni, da bi sprejeli njihovo pomoč, in če bi bili zanjo pripravljeni tudi plačati. Starostnike smo povprašali tudi, kakšno pomoč bi najraje prejemali od mladostnikov in kako dobro poznajo načine oskrbe, ki so jim v Sloveniji na voljo. Ugotovili smo, da se mladostniki zavedajo pomembnosti izobrazbe in delovnih izkušenj. Prav tako smo izvedeli, da bi oskrbo starostnikov vzeli kot resno in odgovorno delo. Ugotovili smo tudi, da so mladi in starostniki pripravljeni na vzajemno pomoč. Med seboj bi se dobro razumeli in bi si bili pripravljeni pomagati. Rezultati raziskave so pokazali, da prihaja do največ razhajanj pri starostnikih glede pripravljenosti plačila za opravljeno delo mladih. Iz analize raziskave smo spoznali, da so v Sloveniji slabše poznane alternativne možnosti oskrbe starostnikov. Med starostniki so še vedno najbolj znani načini oskrbe domovi za ostarele in socialna oskrba na domu, sledijo jim še oskrbovana stanovanja in socialni servisi za starostnike. Mlajši generaciji smo zastavili enako vprašanje in ugotovili, da so že nekoliko bolje seznanjeni z alternativnimi možnostmi oskrbe starostnikov – v večjem deležu poznajo alternativne oskrbe, a lahko rečemo, da še vedno preslabo. Sčasoma pa se bodo tudi v Sloveniji začele vse bolj razvijati alternativne oblike oskrbe starostnikov, saj bomo le tako lahko poskrbeli za vse obsežnejšo populacijo starejših in jim zagotovili kakovostno in zadovoljivo življenje tudi v zadnjem življenjskem obdobju.
Ključne besede: mladostniki, starostniki, pomoč, brezposelnost
Objavljeno v DKUM: 30.08.2018; Ogledov: 1190; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,11 MB)

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na raziskovanje stopnje zaposlenosti v Idrijsko-Cerkljanski regiji ter posledično tudi na stopnjo registrirane brezposelnosti. Že od leta 2008 dalje se pogosteje soočamo s temi temami, saj se je takrat pojavila finančno-gospodarska kriza, ki je negativno vplivala na večino regij po Sloveniji in po drugih državah. Iz podatkov Poročil o razvoju Republike Slovenije je razvidno, da je kriza počasi začela popuščati, kar je privedlo do tega, da je trg dela v Sloveniji po sedmih letih oslabljenega stanja začel spet rasti. To se kaže v višanju BDP-ja (bruto domači proizvod) v Sloveniji. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu smo se osredotočili na predstavitev pojmov, kot sta trg dela, vrste zaposlovanja, ter na opredelitev pojma brezposelnost. V raziskovalnemu delu smo se podrobneje dotaknili stanja zaposlovanja in možnosti zanj, stanja brezposelnosti ter primerjave med občinama. Poleg tega smo prikazali, kakšen vpliv imajo dejavniki izobrazbe, starosti in spola na zaposlovanje v tej regiji in problematiko odhajanja mladih v druga mesta. Opravljene intervjuje smo analizirali in podali ugotovitve. Z opravljeno raziskavo smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja in predstavili različne dejavnike, ki vplivajo na sedanje stanje v tej regiji. Skupaj z odgovori smo izražali tudi osebne predloge za rešitev določenega problema.
Ključne besede: zaposlovanje, registrirana brezposelnost, mladi, starejši, Idrijsko-Cerkljanska regija
Objavljeno v DKUM: 28.03.2018; Ogledov: 1249; Prenosov: 63
Celotno besedilo (763,83 KB)

Opis: Eden izmed glavnih problemov, s katerim se srečuje vsako gospodarstvo, je brezposelnost, ki je v zadnjih letih postala zelo visoka, zlasti pri mladih. Pred svetovno finančno krizo je bila stopnja brezposelnosti v Sloveniji in na Hrvaškem relativno nizka, med krizo pa je začela naraščati. V diplomskem projektu smo posebej za tri proučevane države, tj. Slovenijo, Hrvaško in Nemčijo, skušali razložiti vzroke brezposelnosti in njeno spreminjanje, razlike glede na spol, izobrazbo ter starost (osredotočili smo se predvsem na mlajše). Ugotovili smo, da je stopnja brezposelnosti na Hrvaškem relativno večji problem kot v drugih analiziranih državah. Razloge za to lahko pripišemo pomanjkanju učinkovitih gospodarskih reform in v politiki trga dela. V Sloveniji je bila stopnja brezposelnosti nizka do leta 2008, po letu 2009 se je iz leta v leto zviševala in v letu 2013 dosegla najvišjo stopnjo v obdobju proučevanja (tj. med letoma 2002 in 2015). Po letu 2009 je stopnja brezposelnosti rasla v Sloveniji in na Hrvaškem, medtem ko se je v Nemčiji zniževala. Najnižja stopnja brezposelnosti v Nemčiji je bila zabeležena leta 2015, ko se je prav tako znižala stopnja brezposelnosti v Sloveniji in na Hrvaškem, a je bila v slednjih vseeno med višjimi v proučevanem obdobju. V nalogi analiziramo ukrepe aktivne politike trga dela v obravnavanih državah. Nemčija je začela v letu 2003 uveljavljati Hartzovo reformo, ki je temeljila na štirih korakih. Prvi korak je bil povečanje učinkovitosti trga dela. Naslednje leto je začela z drugim in tretjim korakom, pri čemer je šlo za aktiviranje prebivalstva ter aktivno zaposlovanje. Četrti korak je bil zniževanje socialne pomoči in nadomestila za brezposelnost, s katerim je začela leta 2005. V Sloveniji in na Hrvaškem so bile od leta 2007 izvedene različne reforme, katerih namen je bilo zmanjšati stopnjo brezposelnosti, a se niso izkazale kot najbolj uspešne. Iz tega razloga je Evropska komisija od Slovenije in Hrvaške zahtevala, da izboljšata ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Prav tako sta morali v letu 2012 Evropski komisiji predstaviti programe aktivne politike zaposlovanja. Ukrepi so bili osredotočeni na ponovno aktiviranje brezposelnih in večjo integracijo nezaposlenih na trgu dela. Hartzova reforma se je v Nemčiji pokazala za zelo učinkovito, saj se je od leta 2005 stopnja brezposelnosti začela počasi zniževati in tudi svetovna finančna kriza ni imela velikega vpliva na nemško gospodarstvo. V Sloveniji in na Hrvaškem žal ni bilo tako. V raziskavi, ki je bila predmet tega dela, smo proučevali štiri hipoteze. Hipotezo H1, ki pravi, da je stopnja brezposelnosti med obravnavanimi državami največja na Hrvaškem, smo z analizo pridobljenih podatkov potrdili. Tudi hipotezo H2, ki trdi, da so najbolj neugodna razmerja v stopnji brezposelnosti glede na spol na Hrvaškem, smo na osnovi empiričnih podatkov potrdili. Hipotezo H3, ki pravi, da je stopnja brezposelnosti po letu 2008 naraščala hitreje v Sloveniji in na Hrvaškem, smo potrdili na podlagi empiričnega raziskovanja, kjer smo medsebojno primerjali stopnjo brezposelnosti od leta 2002 do leta 2015. Prav tako smo potrdili hipotezo H4, da se je Hartzova reforma v Nemčiji izkazala za zelo uspešno.
Ključne besede: brezposelnost, vrste brezposelnosti, aktivna politika trga dela, Hartzova reforma.
Objavljeno v DKUM: 27.11.2017; Ogledov: 1843; Prenosov: 340
Celotno besedilo (2,70 MB)