Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Sodobna družba se v današnjih časih neprestano sooča s spremembami, zaradi česar je postalo pomembno vseživljenjsko izobraževanje in izpopolnjevanje, kjer pa igra pomembno vlogo karierna orientacija. Ta pomaga posameznikom, tako mladim kot tudi starejšim, pri upravljanju njihove kariere ter sprejemanju lažjih odločitev v povezavi z izobraževanjem, usposabljanjem in zaposlovanjem. Vendar pa se kljub tej dejavnosti, ki naj bi mlade usmerjala in jim pomagala pri pomembnih odločitvah, dogaja, da se ti soočajo z visoko stopnjo brezposelnosti. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je na podlagi pridobljene literature predstavljeno področje raziskovanja, ki se nanaša na karierno orientacijo, brezposelnost mladih in prehod mladih iz izobraževanja v delovno okolje. V empiričnem delu pa je raziskano, kakšna je karierna orientacija med mladimi s terciarno izobrazbo pri nas ter ali je ta dovolj vpeta v slovenski izobraževalni sistem. V ta namen so bili preko različnih družbenih omrežij med študente različnih fakultet razdeljeni anketni vprašalniki, s katerimi je bilo poizvedovano, koliko mladih s terciarno izobrazbo, starih med 20 in 29 let, se je v času študija sploh udeleževalo aktivnosti, povezanih z njihovo kariero, ter ali menijo, da so jim oziroma jim bodo te aktivnosti pomagale pri prehodu iz izobraževanja na trg dela. Rezultati so pokazali, da se mladi udeležujejo dejavnosti karierne orientacije in menijo, da jim bo znanje, ki so ga dobili na različnih delavnicah in izobraževanjih, pomagalo pri vstopu iz izobraževanja na trg dela. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da je karierna orientacija premalo vpeta v slovenski izobraževalni sistem. Če bi se karierna orientacija med posamezniki aktivno izvajala že v začetku samega izobraževalnega procesa, torej v osnovnih in srednjih šolah, ne bi bilo toliko neskladnosti med ponudbo izobraženega kadra in potrebami na trgu dela. Mladi bi na ta način prej spoznali dinamiko trga dela in se tako posledično lažje ter primerneje odločali o svojih možnostih izobraževanja in zaposlovanja.
Ključne besede: karierna orientacija, brezposelnost mladih, mladi s terciarno izobrazbo, prehod iz izobraževanja v delovno okolje
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 1067; Prenosov: 171
Celotno besedilo (1,63 MB)

Opis: V diplomskem delu smo primerjali kompetence, ki jih delodajalci zahtevajo za zasedbo prostih delovnih mest diplomantov s kadrovskega področja in razvitost teh iskanih kompetenc med študenti Fakultete za organizacijske vede UM. Na podlagi strokovne in znanstvene literature ter javno dostopnih statističnih podatkov smo najprej opredelili pojem kompetenca in kompetentnost, nato pa opisali razvrstitev kompetenc posameznika. V nadaljevanju smo opisali problematiko mladih na prehodu iz izobraževanja v zaposlitev. Teoretični del smo zaključili s predstavitvijo kompetenc na področju kadrovskega managementa. V empiričnem delu smo preko zaposlitvenega portala pridobili informacije o zahtevah delodajalcev na področju zaposlovanja kadrovskega profila, ki nam je približal ter potrdil dejstva in navedbe glede pomembne vloge kadrovika v podjetju. Sestavili smo seznam kompetenc, študenti pa so samoocenili v kolikšni meri so le te med njimi dejansko razvite. Rezultati raziskave so nam pokazali tudi vpliv neformalnega pridobivanja znanj ter izkušenj, ki ga te imajo na samoocene študentov. Glede na številne predloge, ki smo jih navedli menimo, da bi se sam prehod mladih diplomantov na trg dela v prihodnosti smiselno lahko olajšal že z uvedbo malih sprememb na področju izobraževanja, kot je začetek resnega sodelovanja s podjetji. Seveda pa pri tem ne smemo izključiti mladih, za katere menimo, da bi se morali tudi sami prizadevati za pridobitev ustreznega nabora kompetenc, ki bi jim olajšal prehod v zaposlitev.
Ključne besede: kompetenca, brezposelnost, neformalno izobraževanje, zahteve delodajalca, kadrovski management
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 1063; Prenosov: 181
Celotno besedilo (921,44 KB)

Opis: Živimo v 21. stoletju, ki naj bi ga zaznamovala vsesplošna enakopravnost, tudi na področju zaposlovanja. Žal temu ni tako, saj neenakosti med spoloma na trgu dela še vedno obstajajo. Razloge gre iskati v preteklosti, ko so ženske veljale za manjvredno in »slabo« delovno silo, ki jim je družba določila vlogo matere, gospodinje in šibkejšega spola. Stereotipne predstave o ženskah so se ohranile vse do danes, saj je obravnava žensk na trgu dela še vedno drugačna kot pri moških. Ženske, predvsem mlade, se namreč srečujejo z diskriminacijo v obliki »manjvredne« obravnave pri zaposlovanju, plačilu in napredovanju na delovnem mestu ter zapostavljenosti nasploh. Magistrsko delo obsega dva dela. V teoretičnem delu opredeljujemo sodobne razmere na trgu dela za »zapostavljene« skupine, tj. mlade, ženske in predvsem mlade ženske. Dotaknemo se področja prehoda iz izobraževanja v zaposlitev, položaja žensk v službi in razlogov za večjo brezposelnost žensk v primerjavi z moškimi. Poglavje sklenemo s predstavitvijo, kako se s problematiko zaposlovanja mladih žensk soočamo v Sloveniji. V raziskovalnem delu veljavnost teoretičnih spoznanj preverjamo konkretno v občini Lukovica. Zanimiva je namreč zaradi velikega deleža mladih žensk, ki so v primerjavi z ženskami na splošno zaradi mladosti še v nekoliko slabšem položaju. S preverjanjem veljavnosti zastavljenih hipotez in z iskanjem odgovorov na raziskovalna vprašanja preučujemo vpliv trajanja iskanja zaposlitve, smeri študija ter vez in poznanstev na prvo zaposlitev ter presojamo, ali je prvo zaposlitev lažje dobiti v zasebnem sektorju ali morda v javnem. Razpravljamo o vplivu izobrazbe na prvo zaposlitev, položaju mladih žensk pri iskanju prve zaposlitve in v času prve zaposlitve ter o najpogostejših razlogih za njeno prekinitev. Naše ugotovitve na primeru mladih žensk v občini Lukovica primerjamo z objavljenimi izsledki avtorjev, ki so raziskovali omenjeno problematiko.
Ključne besede: diskriminacija, mlade ženske, občina Lukovica, brezposelnost, zaposlovanje
Objavljeno v DKUM: 03.07.2020; Ogledov: 975; Prenosov: 87
Celotno besedilo (1,53 MB)

Opis: Tema dela diplomskega projekta je analiza trga dela v izbranih državah Evropske unije s poudarkom na plačnih razlikah med spoloma. Osredotočili smo se na analizo celotnega trga dela posamezne države, analizirali stopnje brezposelnosti ter izobrazbene strukture tako moških kot tudi žensk, na koncu je sledila temeljita analiza plačnih razlik med spoloma. Cilj dela diplomskega projekta je ugotovili kakšni so vzroki nastanka in obstoja plačnih razlik med spoloma, kakšna je teoretična razlaga plačnih razlik, analizirali smo ali se zadnja leta razlike v plačah med ženskami in moškimi v izbranih državah večajo ali manjšajo, ter katere izmed izbranih držav imajo večje probleme na omenjenem področju kot druge. Ugotovili smo, da ima največji problem brezposelnosti Italija, najmanjšega Češka. Plačne razlike se v EU v povprečju znižujejo, izmed osmih izbranih držav je 5 takšnih, kjer so plačne razlike med spoloma med najvišjimi v EU in 3 takšne kjer so le te med najnižjimi. Skoraj v vseh osmih državah se je problem plačnih razlik med spoloma v zadnjih 10 letih zmanjšal, edina izjema je Portugalska.
Ključne besede: trg dela, brezposelnost, zaposlenost, razlike, plače
Objavljeno v DKUM: 10.12.2019; Ogledov: 1143; Prenosov: 147
Celotno besedilo (1,53 MB)

Opis: V delu diplomskega seminarja predstavimo in analiziramo trg delovne sile in brezposelnost na Portugalskem. V prvem delu teoretično opredelimo trg delovne sile in brezposelnost. Odgovorimo na vprašanje, kako se trg delovne sile deli, in opredelimo, kako se brezposelnost meri in kakšne so njene osnovne vrste. V drugem delu analiziramo trg delovne sile in brezposelnost na primeru Portugalske. Izbrana tema je zanimiva, saj je bila Portugalska zaradi finančne krize ena izmed najbolj prizadetih držav v Evropski uniji, vendar je kljub temu zelo uspešno izpeljala proces okrevanja in prilagajanja, s čimer je postala vzgled drugim evropskim državam. Z uporabo izbranih kazalnikov raziščemo, kakšne razmere so vladale na trgu delovne sile v zadnjih desetih letih. Pojasnimo problematiko migracij in odgovorimo na vprašanje, kakšni so trendi med zaposlenimi in brezposelnimi v tem obdobju. V nadaljevanju opredelimo v katerih gospodarskih dejavnostih je zaposleno največ ljudi. Na koncu definiramo, na katerih področjih je povpraševanje po delovni sili največje. Ugotovimo, da se je v opazovanem obdobju brezposelnost zmanjšala in se vrnila na raven pred krizo. Še vedno je veliko dela potrebnega pri stopnji nizko izobražene delovne sile in visoki brezposelnosti mladih.
Ključne besede: Trg delovne sile, brezposelnost, zaposlenost
Objavljeno v DKUM: 29.10.2019; Ogledov: 1018; Prenosov: 118
Celotno besedilo (554,85 KB)