91. IZBIRA DEJAVNOSTI PROSTEGA ČASA GENERACIJE X IN Y GLEDE NA STATUS ZAPOSLITVEMateja Završnik Pogačar, 2014, magistrsko delo Opis: Današnji hiter življenjski in delovni ritem že skoraj popolnoma obvladujeta človekovo življenje. Obveznosti na delu in izven dela so že v takšnem obsegu, da nam primanjkuje časa za osebno življenje in za naš prosti čas. Vsekakor pa je prosti čas pomemben in potreben, saj omogoča uresničitev naših želja izven vsakodnevnih obveznosti, omogoča našo osebno rast in je sestavni del kakovosti življenja.
Dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo v svojem prostem času, nimajo natančno zasnovanih ciljev, saj jih uresničujemo na osnovi svojih lastnih interesov, ki se med generacijami razlikujejo, prav tako pa se razlikujejo tudi glede na status zaposlitve.
Glavno področje obravnave magistrskega dela je pojem prostega časa, dejavnosti prostega časa v povezavi z generacijama X in Y ter generacijske razlike glede na status zaposlitve.
V teoretičnem delu smo se osredotočili na opredelitev prostega časa, predstavili smo njegovo zgodovino, vpliv dela na prosti čas, njegove dejavnike, načela in funkcije prostega časa ter dejavnosti prostega časa. Prav tako smo opredelili generacijo X in Y, predstavili posamezne lastnosti in razlike obeh generacij glede na status zaposlitve.
V empiričnem delu smo s pomočjo pridobljene ciljne skupine 253 pripadnikov generacije X in Y iz območja celotne Slovenije ugotavljali razpoložljivost prostega časa generacije X in Y glede na status zaposlitve, pomembnost posamezne dejavnosti prostega časa in načine preživljanja prostega časa. Uporabili smo metodo SWING, s katero smo ugotavljali pomembnost dejavnosti prostega časa, in s pomočjo programa Web-HIPRE sestavili drevo dejavnosti prostega časa. Analizirali in interpretirali smo pridobljene rezultate, ki kažejo, s katerimi dejavnostmi se generaciji X in Y ukvarjata glede na njen zaposlitveni status, zavrnili ali potrdili postavljene hipoteze in podali ključne ugotovitve raziskave ter priporočila.
Ključne besede: Prosti čas, pomembnost prostega časa, dejavnosti prostega časa, zaposlenost in brezposelnost, generacija X in Y, metoda SWING, struktura dejavnosti prostega časa, Web-HIPRE.
Objavljeno v DKUM: 21.07.2014; Ogledov: 1573; Prenosov: 307
 Celotno besedilo (5,03 MB) |
92. Invalidi in njihova aktivna participacija v političnem življenju v Republiki SlovenijiMihael Kozina, 2014, specialistično delo Opis: V specialističnem delu smo opisali invalide kot največjo manjšino na svetu, vendar pa se kljub temu še niso nikoli aktivno zavzemali za svoje pravice v družbi. Šele gibanja v zadnjih časih so ta trend nekoliko poskušala spremeniti, vendar v časih velike gospodarske in družbene krize nekako ne pridejo v ospredje.
Specialistično delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, v katerem najprej opišemo značilnosti in vrste invalidnosti, število takšnih oseb v Republiki Sloveniji in stopnjo brezposelnosti, možne rešitve za zmanjšanje le-te z aktivno politiko zaposlovanja v smislu uvajanja nekaterih predpisov, socialno politiko, možnosti poklicnega usposabljanja in poklicne rehabilitacije.
V raziskovalnem pa predstavimo možnosti, kako bi invalidi sami lahko bolj aktivno krojili svojo usodo z morebitno ustanovitvijo svoje politične stranke in njeno izvolitvijo ter idejo, da bi se za pravice invalidov zavzemali invalidi sami, ki bi bili voljeni iz lastnih vrst. Opišem tudi politični program združenja Junijska lista, katerega so sestavljali tudi invalidi sami in ki je nastopila na volitvah v Državni zbor leta 2004, na katerih je prejela približno 1 % vseh glasov.
Menimo, da bi lahko takšno politično združenje uspelo postati pomemben političen akter v družbi z uvedbo kvotnega sistema pri volitvah v Državni zbor za invalidne volilce, kakršen je že v veljavi za ženske.
Uveljavitev poleg največjih strank v parlamentu tudi manjših strank. Ker večje stranke brez soglasja manjših stranke ne morejo same vladati, bi bilo poleg dveh članov narodnih skupnosti, ki imata že vnaprej zagotovljeno izvolitev, še vpeljava kvote najmanj dveh predstavnikov invalidov iz njihovih vrst-torej pravih invalidnih oseb in ne samo zdravih predstavnikov. Seveda pa bi morala biti ta dva člana prava predstavnika sredinske stranke, ki bi se zavzemala zgolj za pravičnost in pravo dobrobit vseh ljudi, tudi tistih z roba.
Specialistično delo ima 119 strani, 21 diagramov, 8 slik in 27 tabel.
Ključne besede: invalid, brezposelnost, zaposlovanje in invalidi, socialna politika, invalidi in politika
Objavljeno v DKUM: 24.06.2014; Ogledov: 2119; Prenosov: 212
Celotno besedilo (951,10 KB) |
93. MIGRACIJE IN ZAPOSLOVANJE V JUGOVZHODNI REGIJINatalija Kure, 2013, diplomsko delo Opis: Razvoj infrastrukture je omogočil, da postajajo selitve vse manjši problem. S tem, ko se selijo mlajše generacije, manj razvita področja izgubljajo sposoben kader. Ravno zaradi tega se razlike v gospodarskem razvoju slovenskih pokrajin še poglabljajo. Kot glavni problem moderne družbe navajamo priseljevanje oziroma odseljevanje mlajše generacije v bolj razvite kraje.
Diplomsko delo smo razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu opisujemo, kaj mednarodne migracije so, kakšne so vrste in oblike, kakšni so tipi migrantov in kakšni dejavniki migracij obstajajo. Poleg tega predstavljamo, kako so se selitve skozi čas spreminjale na območju Slovenije in v evropskih državah ter kakšne so posledice le-teh. V nadaljevanju smo se osredotočili na jugovzhodno statistično regijo, v kateri smo raziskovali, kakšno je stanje z migracijami in stanje na trgu. Torej, koliko tujcev prihaja in odhaja, kako je z brezposelnostjo in kako je z možnostmi, ki jih imajo mladi ob vključevanju na trg.
V drugem delu smo anketirali študente, ki imajo stalno prebivališče v občini Črnomelj in študente s stalnim prebivališčem v občini Kočevje. Ugotavljali smo, zakaj prihaja do migracij, kakšne možnosti pri zaposlitvi imajo, kaj je pomembno pri zaposlitvi, v katerem kraju se izobražujejo, kaj nameravajo po študiju, koliko so se pripravljeni voziti na delovno mesto in ali se bodo zaradi majhnih možnosti zaposlitve izseljevali iz svoje občine.
Ko smo primerjali obe občini smo ugotovili, da razlike obstajajo. V obeh občinah je vzrok dnevnega gibanja šolanje in študenti se zavedajo, da so pri zaposlitvi najbolj pomembne delovne izkušnje. Kljub temu pa bodo po končanem dodiplomskem študiju šolanje nadaljevali. Možnosti zaposlitve so majhne v obeh občinah, vendar se bodo študenti iz občine Črnomelj izseljevali v večji meri kot pa študenti iz občine Kočevje. Zaradi dela so se študenti iz Kočevja dnevno pripravljeni voziti več kilometrov. Razlikuje pa se tudi kraj šolanja, saj študenti iz Črnomlja v največji meri obiskujejo novomeške šole, kočevski študenti pa ljubljanske.
Ključne besede: migracije, brezposelnost, zaposlovanje.
Objavljeno v DKUM: 23.06.2014; Ogledov: 1175; Prenosov: 106
Celotno besedilo (3,64 MB) |
94. ANALIZA VPLIVA SOČASNEGA DELA NA ŠTUDIJ SLOVENSKIH DIJAKOV IN ŠTUDENTOVAnže Ruden, 2013, diplomsko delo Opis: Raziskava obravnava vpliv študentskega dela na študij slovenskih dijakov in študentov.
Šolstvo omogoča in načeloma celo spodbuja študentsko delo, odločitev pa je na strani posameznika.
V procesu pisanja diplomske naloge smo ugotovili, da so razmere študentskega dela, izobraževalnega sistema in trga dela v Sloveniji kritične, saj se študentsko delo izkorišča. Vzrok za to je status dijaka ali študenta; izvajajo se fiktivni vpisi oziroma se zaradi možnosti dela preko študentskih napotnic podaljšuje študij. Izobraževalni sistem na trg pošilja diplomirance brez delovnih izkušenj, manjka pa vpisov na poklicne šole in posledično v Sloveniji na trgu dela ponudba močno presega povpraševanje.
Največ podatkov, ki nam v številkah kažejo trenutno in preteklo stanje, smo pridobili od Statističnega urada Republike Slovenije. Na podlagi pridobljenih podatkov smo primerjali trende, ki so nam jasno pokazali ključne prelomne trenutke, kot so obdobje skupne Republike Jugoslavije, obdobje samostojne Republike Slovenije, vstop v Evropsko unijo in današnja svetovna kriza.
V raziskovalnem delu diplomske naloge smo izvedli anketo, na podlagi katere smo ugotovili, da je velika večina anketirancev opravljala študentsko delo in si na podlagi le-tega pridobila delovne izkušnje, znanja, poznanstva, reference, itd. Predvsem pa so v času študentskega dela lahko preizkusili, ali jim določeno delo ustreza ali ne.
Ključne besede: Študentsko delo, študij, zaposlovanje, delovne izkušnje in brezposelnost.
Objavljeno v DKUM: 04.06.2014; Ogledov: 1010; Prenosov: 104
Celotno besedilo (1,66 MB) |
95. OPREDELITEV IN PRIMERJAVA UKREPOV AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA V SLOVENIJI V OBDOBJU OD 2007 DO 2011Mateja Ferenc, 2013, diplomsko delo Opis: Zaradi slabih razmer na trgu dela, ki so se pojavile zaradi recesije, se je brezposelnost zelo povečala, saj statistični podatki kažejo, da je bilo v letu 2011 registriranih kar 103.000 brezposelnih. Ampak brezposelnost ni problem le zadnjih nekaj let, saj nas spremlja že zelo dolgo. Prav zaradi povečanja brezposelnosti so države začele uvajati aktivno politiko zaposlovanja, ki je sklop ciljno usmerjenih ukrepov ter programov, s katerimi želi država omogočiti dodatne možnosti dela.
V diplomskem delu sem raziskovala aktivno politiko zaposlovanja v Sloveniji v letih od 2007 do 2011. Preučila sem nastanek aktivne politike zaposlovanja, njene programe, s katerimi država vpliva na trg delovne sile ter s katerimi želi brezposelne osebe vključiti v delovno aktivne. Aktivna politika zaposlovanja je zelo pomembna, saj rešuje enega največjih problemov, ki se pojavlja na trgu dela.
Ključne besede: brezposelnost, aktivna politika zaposlovanja
Objavljeno v DKUM: 24.03.2014; Ogledov: 2243; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,43 MB) |
96. PODJETNIŠTVO IN NJEGOV POMEN ZA USPEŠNOST POMURSKEGA GOSPODARSTVAAnita Bencik, 2014, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu smo opredelili pojem podjetništva in z njim povezanega podjetnika ter okvirno predstavili nekatere teorije, ki pojasnjujejo podjetništvo. Ker podjetništvo deluje v povezavi z določenim podpornim okoljem, smo opredelili njegov pomen in navedli nekatere najpomembnejše podporne institucije, ki tako ali drugače vplivajo na razvoj podjetništva v Pomurju. Predstavili smo tudi nekatere kazalnike gospodarske moči regije, na podlagi katerih smo v raziskavi regijo primerjali z državnim povprečjem.
Temu sledi raziskava, v kateri smo na podlagi hipotez ugotavljali razvitost regije. Pri tem smo upoštevali nekatere kazalnike gospodarske moči regije ter nihanje podjetniške aktivnosti. Pripravili smo pregled razdeljevanja državne pomoči, ki je namenjena razvoju regij v državi, in prikazali strukturo odločanja brezposelnih oseb za samostojno podjetniško kariero.
Glavna ugotovitev magistrskega dela je, da Pomurje dejansko zaostaja za razvojem države, kljub dejavnostim podpornega okolja in finančnim spodbudam s strani države in Evropske unije.
Ključne besede: podjetništvo, podporno okolje, kazalniki gospodarske moči regije, brezposelnost in podjetniška aktivnost
Objavljeno v DKUM: 11.03.2014; Ogledov: 1758; Prenosov: 315
Celotno besedilo (8,70 MB) |
97. Zaposljivost diplomantov družboslovja in humanistikeRobert Presker, 2013, diplomsko delo Opis: Osnovni namen diplomskega dela je bila analiza problematike prehajanja mladih iz sistema terciarnega izobraževanja na trg dela. Pri tem smo se osredotočili na diplomante družboslovja in humanistike. Na teoretičnih osnovah moderne družbe tveganja in pojma prekarnega življenja smo predstavili trende ekspanzije visokega šolstva v Sloveniji in EU ter s tem povezane težave v strukturnem neravnovesju med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Cilj je bil ugotoviti, v kolikšni meri trenutni trendi sovpadajo s stanjem, ki vlada med diplomanti družboslovja in humanistike. S sekundarno analizo ankete, izvedene med diplomanti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, smo preverjali pet raziskovalnih vprašanj, ki so obravnavala zadovoljstvo diplomantov s študijskimi programi in pridobljenimi kompetencami, povezavo med zadovoljstvom in časom iskanja prve zaposlitve oz. zaposlitvenim statusom, skladnost zaposlitev diplomantov z njihovim strokovnim področjem ter stopnjo formalne izobrazbe, samodeklarirano fleksibilnost in stalnost oz. prekarnost prvih zaposlitev. Rezultati so pokazali, da med diplomanti družboslovja in humanistike rahlo prevladuje nezadovoljstvo s študijskimi programi in da diplomanti, ki prej dobijo zaposlitev, tendenčno izražajo višje zadovoljstvo s študijem. Nadalje smo ugotovili, da diplomanti, ki se čutijo bolj kompetentne, prej najdejo prvo zaposlitev ter da je bilo v času anketiranja med tistimi, ki niso imeli statusa rednega študenta, redno zaposlenih (nedoločen in določen čas) 53,8 %, brezposelnih pa 14,3 %. Velika večina (85,1 %) dobi prvo zaposlitev v vsaj širšem okviru svojega področja študija, ta zaposlitev pa je praviloma (80,6 %) tudi skladna z doseženo stopnjo izobrazbe. Rezultati so pokazali tudi, da velika večina (94,3 %) na trg dela vstopa v prekarnih oz. negotovih oblikah zaposlitev.
Ključne besede: družba tveganja, prekarnost, terciarno izobraževanje, brezposelnost, trg dela
Objavljeno v DKUM: 28.01.2014; Ogledov: 3869; Prenosov: 416
Celotno besedilo (1011,62 KB) |
98. VPLIV GLOBALIZACIJE NA SOCIALNO VARNOSTMarko Gabrič, 2013, diplomsko delo Opis: Globalizacija je interdisciplinaren proces, ki vpliva na najrazličnejša področja (kulturno, politično, ekonomsko) in je zaradi tega skorajda nemogoče zajeti vse njegove posledice in oblike, v katerih se pojavlja, kot tudi ni splošno sprejete definicije, ki bi natančno opredeljevala njegovo bistvo. Celo nasprotno, obstajajo številne definicije in pristopi k preučevanju globalizacije, kar pa je v veliki meri posledica različnih ideoloških prepričanj in položajev v družbi. Kako globalizacija vpliva na socialno varnost, je odvisno od več dejavnikov: od političnih, geografskih, ekonomskih,… Najpomembnejši med njimi pa je stopnja razvitosti države v trenutku, ko je le-ta vstopila v globalizacijo. Tako ločimo države v razvoju in razvite države. V razvitih državah temeljni problem predstavlja množična brezposelnost predvsem nekvalificiranih delavcev, saj velike gospodarske družbe selijo svojo proizvodnjo v države, kjer je izdelava produkta cenejša, saj so plače v teh državah nižje, nižji so prispevki za socialno varnost, prav tako pa je nižja tudi delovno-pravna zaščita. Na drugi strani pa se v državah v razvoju izkorišča nekvalificirane delavce (med njimi so tudi otroci), ki delajo in živijo v nevzdržnih pogojih. Mesečni prihodki jim ne zadostujejo niti za preživetje, socialna zaščita pa je minimalna ali pa je sploh ni. Brezposelnost je velik problem za socialno varnost, saj na eni strani pomeni manj prilivov v državno blagajno, ki predstavlja finančno podlago sistemom socialne varnosti, po drugi strani pa povzroča njeno praznjenje zaradi številnih stroškov, ki jih brezposelnost povzroči.
Ključne besede: globalizacija, socialna varnost, države v razvoju, razvite države, brezposelnost, izkoriščanje delavcev
Objavljeno v DKUM: 13.01.2014; Ogledov: 2053; Prenosov: 214
Celotno besedilo (475,06 KB) |
99. DEJAVNIKI BREZPOSELNOSTI V SPODNJEPOSAVSKI REGIJISimona Molan, 2013, diplomsko delo Opis: Zaposlenost oziroma stopnja brezposelnosti je eden od pomembnejših pokazateljev uspešnosti makroekonomskega delovanja države in zadovoljstva njenih prebivalcev. Brezposelnost se je v času gospodarske krize v zadnjih letih močno povečala. Povečala se je tako v Sloveniji kot v regijah znotraj države. V delu nas je zanimalo, kakšno je stanje na trgu dela v Spodnjeposavski regiji. Ker je stopnja brezposelnosti v regiji nad povprečjem Slovenije, smo preučili, kakšni so vzroki za to odstopanje. Ugotovili smo, da ima regija neugodne demografske (nizka izobraženost, staro prebivalstvo) ter gospodarske (prevladujoč kmetijski, industrijski sektor) razmere, kar vpliva na slabe razmere na trgu dela in kar je v trenutnih gospodarskih razmerah povzročilo zapiranje številnih podjetij in dodatno povečalo brezposelnost. Ugotovili smo, da je v regiji nadpovprečno visok delež brezposelnih ženk, starejših in mladih, neustrezna izobrazbena in poklicna struktura ter prevladujoča dolgoročna brezposelnost. Izvaja se kar nekaj ukrepov v regiji, namenjenih zmanjšanju strukturne brezposelnosti, vendar brez ustvarjanja novih delovnih mest ti ukrepi ne bodo imeli velike vloge pri reševanju zlasti dolgotrajne brezposelnosti.
Ključne besede: stopnja brezposelnosti, trg dela, dolgotrajna brezposelnost, aktivna politika zaposlovanja, strukturna brezposelnost, Spodnjeposavska regija
Objavljeno v DKUM: 15.11.2013; Ogledov: 1901; Prenosov: 140
Celotno besedilo (1,08 MB) |
100. PROGRAMI AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA V SLOVENIJITamara Premzl, 2013, diplomsko delo Opis: Brezposelnost je močno povezana z APZ. APZ je sestavljena iz sklopa ukrepov in programov, katerih namen je zmanjšati brezposelnost in povečati zaposlenost ter usklajevati ponudbo in povpraševanje na trgu dela. Ukrepi pripomorejo k zmanjšanju brezposelnosti, saj ustvarjajo nove delovne možnosti ter spodbujajo samozaposlovanje, kar je še posebej pomembno v času gospodarske in finančne krize.
Diplomski seminar smo razdelili na dva dela. V teoretičnem delu smo opisali brezposelnost, ki ima za posameznika in državo velike socialne in ekonomske posledice. Tega se zaveda tudi država, kajti brezposelnost predvsem po letu 2008 postaja velik problem. Da bi zmanjšal brezposelnost, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje vsako leto izvede ukrepe in programe APZ, ki pa se razlikujejo glede na ciljno skupino in število vključenih brezposelnih oseb. Opisali smo tudi APZ, njene ukrepe in aktivnosti, ki se izvajajo v okviru teh ukrepov. V empiričnem delu smo se osredotočili na programe in ukrepe APZ, ki jih je Zavod izvedel v letih 2011 in 2012 v celotni Sloveniji ter na območju Območne službe Maribor. Poudarek je bil predvsem na številu vključenih brezposelnih oseb v te programe ter na smernicah APZ za leto 2013.
Ključne besede: aktivna politika zaposlovanja, brezposelnost, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, trg dela, zaposlovanje
Objavljeno v DKUM: 11.11.2013; Ogledov: 2727; Prenosov: 188
Celotno besedilo (931,81 KB) |
