| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 138
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Učinkovitost metode recipročnega poučevanja v 5. razredu osnovne šole
Marija Ropič, Anja Hrnčič, Metka Kordigel Aberšek, 2008, pregledni znanstveni članek

Opis: Družba nam vsak dan ponuja nove informacije, iz katerih moramo znati izluščiti bistvo in se odločiti, kaj od novega je za nas pomembno in česa ne potrebujemo. Od bralca se zahteva, da obvlada branje raznovrstnega gradiva in da zna nove informacije uspešno uporabiti. Za to pa potrebuje uspešno strategijo branja oziroma tisto strategijo, ki mu bo v dani bralni situaciji v največjo pomoč. Namen je bil ugotoviti uspešnost metode recipročnega poučevanja, ki je bila preizkušena v 5. razredu osnovne šole.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, branje, bralno razumevanje, bralne strategije, osnovne šole
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 765; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (122,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

82.
O književni osebi in horizontu pričakovanj v predoperativnem in operativnem obdobju otrokovega bralnega razvoja
Metka Kordigel Aberšek, Mateja Šega, 2003, izvirni znanstveni članek

Opis: Pričujoči sestavek skuša predstaviti rezultate drugega dela raziskave otrokove recepcijske sposobnosti, povezane z njegovo miselno shemo pravljica, ki smo jo opravili na Oddelku za pouk Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. V okviru kvalitativne analize rezultatov produktivnega ustvarjalnega postopka in analize rezultatov vodenega intervjuja smo preučevali otrokov horizont pričakovanj, povezan s pravljičnimi književnimi osebami, in tako posredno preverjali ustreznost v učnem načrtu za prvo in drugo triletje devetletke zastavljenih aproksimativnih literarnorecepcijskih ciljev, povezanih z zaznavanjem, razumevanjem in vrednotenjem književne osebe sploh (cilj 4.1.1./2.1,2,3) in pravljičnih književnih oseb posebej (cilj 4.1.1/4.2).
Ključne besede: književna didaktika, pravljica, branje, osnovna šola
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 311; Prenosov: 14
URL Povezava na celotno besedilo

83.
Branje ali branje
Metka Kordigel Aberšek, Igor Saksida, 1992, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtorica na začetku navede nekaj definicij branja in skuša ob tem opredeliti tudi pojem bralca. S tem pa je tesno povezano tudi branje v funkciji. Ko ločuje različne vrste branja - od pragmatičnega do literarno-estetskega - ugotavlja, da velja branje, ki ni literarno, le za tretjerazredno početje, da gre torej za zanemarjanje informacijskega in strokovnega branja, za kar pa učencev nihče ne usposablja. Ob tem opozarja na prehiter ritem opismenjevanja in osvajanja bralne tehnike, ki sta za mnoge otroke tudi neobvladljiva in zato neosvojljiva, ter na pasti integriranega pouka, kjer je branje podrejeno pragmatičnim ciljem drugih poučevalnih predmetov. Opozarja tudi na to, da je informacijsko branje tesno povezano s strokovnim branjem in iskanjem informacij.
Ključne besede: slovenski jezik, jezikovni pouk, branje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 672; Prenosov: 67
URL Povezava na celotno besedilo

84.
Bralna pismenost - vpliv diagonalnega branja na hitrost branja: študija primera
Melita Goričan, 2015, diplomsko delo

Opis: Teme, obravnavane v tej diplomski nalogi, zajemajo hitrost branja, povezavo diagonalnega branja s hitrostjo branja in količino pridobljenih informacij. Najprej so opredeljeni osnovni pojmi, kot sta branje in bralna pismenost, v nadaljnjih poglavjih pa je poudarek na hitrem branju, tehniki diagonalnega branja in njenim učenjem ter dejavnikih, ki imajo pomembno vlogo v bralnem procesu. Empirični del diplomske naloge temelji na eksperimentu, v okviru katerega se je vzorčno izbrani bralec naučil uporabljati tehniko diagonalnega branja. Namen eksperimenta je bil tudi ugotoviti, ali učinkovita uporaba diagonalnega branja vpliva na hitrost branja oziroma ali je bralec povečal hitrost branja in količino zajetih informacij, ko se je naučil tehnike hitrega branja. Rezultat študije primera, izvedene v kratkem časovnem obdobju, je ugotovitev, da sta se povečala hitrost branja in količina zajetih informacij, ko je vzorčno izbrani bralec z nizko stopnjo notranje motivacije pridobil tehniko diagonalnega branja.
Ključne besede: diagonalno branje, bralna pismenost, tehnika hitrega branja, hitrost branja, količina zajetih informacij
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 808; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

85.
OCENJEVANJE PRI POUKU KNJIŽEVNOSTI
Maja Motaln, 2016, magistrsko delo

Opis: Jasno je, da pri znanju ne moremo določiti enotne definicije, ki bi dodobra zajela vse pomembne vidike znanja, tudi ni »recepta« za najboljše znanje. Vsi podatki, tudi taki za katere menimo, da nam nikoli ne bodo prišli prav, kdaj pridejo prav. Ocenjevanje pri pouku književnosti ponuja učiteljem veliko možnosti za preverjanje in ocenjevanje, npr. ustno in pisno preverjanje ter pisanje spisov oziroma esejev. Zanimalo nas je, ali je učencem oziroma dijakom pri predmetu slovenščine bližje slovnica ali književnost. Res je, da so profesorji tisti, ki učijo učence oziroma dijake, vendar pa lahko tudi učenci veliko dajo profesorjem. Odločili smo se, da učence oziroma dijake povprašamo o tistem, kar oni pogrešajo pri pouku književnosti in kaj bi popravili, naredili boljše. Tako bomo dobili odgovore iz prve roke. Menimo, da bomo s pomočjo sledečega magistrskega dela dobili koristne napotke za pouk književnosti. Osredotočili smo se tudi na ocenjevanje pri pouku književnosti. Vemo namreč, da poznamo veliko oblik preverjanja in ocenjevanja znanja, vendar pa seveda niso vse pisane na kožo učencem in dijakom. Ljudje smo si različni in imamo različne sposobnosti. Zanimalo nas je, katera oblika preverjanja znanja se učencem in dijakom zdi najučinkovitejša in katera najmanj. S pomočjo ankete bomo preverili, kakšna je bralna pismenost učencev in dijakov, saj se vsi zavedamo, da učenci in dijaki premalo berejo. Tako bodo anketirani dobili možnost, da sami povedo, kaj bi radi brali in kakšne knjige so jim zanimive. Preverili bomo, katera dela berejo učenci oziroma dijaki.
Ključne besede: ocenjevanje, pouk književnosti, branje, bralna pismenost
Objavljeno: 08.08.2016; Ogledov: 653; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (8,35 MB)

86.
KVALITATIVNI VIDIKI BRALNEGA RAZUMEVANJA V 2. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Petra Erjavec, 2015, magistrsko delo

Opis: Branje je poleg poslušanja, govorjenja in pisanja pomembna komunikacijska dejavnost, ki posamezniku omogoča, da lahko vzpostavi interakcijo z družbo, pridobiva informacije, se izobražuje, sporoča svoje mnenje in želje. Ker smo v današnjem času deležni poplave različnih medijev, raziskave kažejo, da ljudje vse manj časa namenijo branju. Proces učenja branja se začne že zgodaj v otroštvu in od posameznika zahteva veliko vaje. S pomočjo vaje bralec svoje branje avtomatizira, kar mu omogoča, da več energije porabi za višje miselne procese. V šolskem letu 2011/12 so se v slovenskem šolskem sistemu začele uvajati številne spremembe, ki so se dotaknile tudi začetnega opismenjevanja. Ravno zaradi teh sprememb me je zanimalo, kakšno je bralno razumevanje učencev drugega razreda osnovne šole, ki so bili deležni začetnega opismenjevanja po prenovljenem učnem načrtu. Osredotočila sem se predvsem na kvalitativni vidik branja, saj me je zanimalo, kaj od prebranega besedila so si učenci zapomnili. Rezultati, ki so predstavljeni in interpretirani v empiričnem delu magistrske naloge, so pridobljeni na petih mariborskih osnovnih šolah, v razmiku štirih mesecev. Zanimal me je predvsem individualni napredek učencev pri dveh spremenljivkah – vprašanjih nižje ravni in vprašanjih višje ravni. Pridobljene rezultate bralnega razumevanja sem interpretirala tudi glede na spol učencev, predstavila sem tudi rezultate posameznih oddelkov na šolah, ki sem jih vključila v raziskavo. Rezultate, pridobljene v raziskavi, sem primerjala tudi med posameznimi šolami.
Ključne besede: začetno opismenjevanje, branje, bralno razumevanje, višja raven bralnega razumevanja, nižja raven bralnega razumevanja, 2. razred
Objavljeno: 22.12.2015; Ogledov: 1242; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

87.
Skupno branje Ostržka z vidika Kohlbergovih stopenj moralnega razvoja
Polona Legvart, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Pri projektu skupinskega branja Collodijevega Ostržka v drugem razredu osnovne šole smo med drugim uporabili tudi Kohlbergov model razvojnih stopenj moralnega dozorevanja. V ta namen smo spodbujali in beležili odzive učencev na moralne dileme, ki jih je v besedilu mnogo. Ugotovili smo, da moralne presoje otrok sežejo malce preko obeh stopenj predkonvencionalne ravni, v posameznih primerih tudi do četrte stopnje konvencionalne ravni. Podobno kažejo tudi nekatere druge študije moralnega razvoja otrok, ki se opirajo na Kohlbergov model. Toda naš glavni namen je bil iskanje didaktičnih pristopov pri obravnavi književnega dela, s katerimi bi uspeli izluščiti tudi moralne vsebine in z njimi podpreti implicitno moralno vzgojo učencev. Kohlberg nam je bil v pomoč, da tega nismo počeli anekdotično in moralistično, ampak sistematično in na podlagi univerzalne etike s pravičnostjo kot vrhovno vrednoto. Posebej nas je zanimala še problematika t. i. permisivnosti, ki je pod drugimi oznakami očitno obstajala že v Collodijevem času in se izražala v zanjo značilnih zmotah, da popustljivost pomeni svobodo, nenačrtnost pogojuje spontanost, neposlušnost izraža individualnost, zmedenost govori za umetnost in zmešnjava predstavlja pedagoški koncept. Naša spoznanja o tem govorijo za procesno-razvojni didaktični model moralne vzgoje, ki bi ga lahko označili tudi kot postpermisivni pristop.
Ključne besede: italijanska mladinska književnost, moralna vzgoja, permisivnost, progresivnost, Carlo Collodi, Ostržek, učne metode, skupinsko branje, začetni pouk, osnovne šole
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 411; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (137,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

88.
Strip - metoda, ki fantom omogoča uspešnejšo interpretacijo mladinskega literarnega besedila
Maja Kerneža, Metka Kordigel Aberšek, 2014, kratki znanstveni prispevek

Opis: Pri usvajanju bralne pismenosti so uspešnejše deklice. Strip bi lahko dečkom kot metoda interpretacije omogočal globlje zaznavanje, razumevanje in vrednotenje mladinskega literarnega besedila ter jim pomagal izraziti svoje literarnorecepcijsko doživetje. Glavna metoda raziskave je študija primera, uporabljene pa so bile številne jezikovne motivacije. Po seznanitvi s stripom so učenci novo znanje uporabili za zaznavanje besedilnih informacij, skritih v didaskalijah, literarni svet pa so razširili s pomočjo pretvorbe besedila v stripovsko obliko. Raziskava temelji na kvalitativnih metodah literarnodidaktičnega raziskovanja. Primanjkljaj dečkov smo uspešno nadoknadili, v nekaterih primerih so bili celo uspešnejši kot deklice, način dela pa je ustrezal tudi deklicam.
Ključne besede: branje, bralna pismenost, mladinska književnost, stripi, učne metode, razlike med spoloma, fantje
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 810; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (157,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

89.
Učne slike k ljudskošolskim berilom
1903

Ključne besede: Branje, Metodika pouka, Osnovne šole, Priročniki
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 371; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

90.
Učne slike k ljudskošolskim berilom
1902

Ključne besede: Branje, Metodika pouka, Osnovne šole, Pisanje, Priročniki
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 245; Prenosov: 12
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici