| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 138
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
MANIPULACIJA GLASOVNEGA ZAVEDANJA
Tamara Slana, 2011, diplomsko delo

Opis: Razvoj jezikovne zmožnosti otroka se začne že takoj po rojstvu. Vendar je za oblikovanje povezanega govora in jezikovne strukture potreben razvoj glasovnega sistema, ki vključuje razvoj zaznave glasov (glasovno zavedanje) in proces izgovora posameznih besed. Pomembno je poudariti, da otrok razvija sposobnosti za učenje branja in pisanja še preden stopi v šolo. Branje in pisanje sta kompleksni in zahtevni dejavnosti. Pri branju mora otrok videti črko in jo pretvoriti v glas, pri pisanju pa obratno  slišati mora glas in ga pretvoriti v črko. Zato so za začetno branje in pisanje v prvi vrsti odgovorne sposobnosti zaznavanja, tako vidnega kot glasovnega. Sposobnost glasovnega zavedanja je sposobnost razlikovanja glasov v jeziku in njegovih sestavnih delih (besedah, povedih). Ta sposobnost ima odločilno vlogo v procesu začetnega opismenjevanja. Najvišja stopnja glasovnega zavedanja je fonemsko zavedanje. Gre za razumevanje, da so besede sestavljene iz posameznih glasov, fonemov in za zmožnost manipuliranja s temi glasovi (členjene, spajanje in manipuliranje z glasovi z namenom sestaviti novo smiselno besedo). Glasovno zavedanje je tudi dober napovedovalec uspešnosti branja in razumevanja pri branju. S preizkusi znanja smo z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovali v kakšni meri je pri otrocih tretjega razreda razvita najvišja stopnja glasovnega zavedanja (fonemsko zavedanje), kako je pri učencih razvito bralno razumevanje in kakšen je napredek učencev v petih mesecih. Oba preverjanja, z razmahom petih mesecev, sta bila izvedena z istim inštrumentarijem, saj le tako lahko govorimo o konkretnem in realnem napredku učencev.
Ključne besede: branje, pisanje, glasovno zavedanje, fonemsko zavedanje, bralno razumevanje
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 2109; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

32.
KOMPLEKSNA BRALNA UČNA STRATEGIJA VŽN PRI SLOVENŠČINI V 5. RAZREDU
Natalija Maučec Ftičar, Petra Polančec, 2011, diplomsko delo

Opis: Branje ni le dekodiranje ali prepoznavanje tiskanih oziroma pisanih simbolov – črk, besed ali besednih skupin, pač pa je ena od komunikacijskih dejavnosti, ki služi kot sredstvo za pridobivanje znanja. Vendar z branjem lahko pridobivamo znanje le, če prebrano tudi razumemo. Za dobro razumevanje prebranega in s tem pridobivanje novega znanja imata pomembno vlogo učenčevo predznanje in besedni zaklad. Značilnost učinkovitih bralcev je, da vedno berejo z določenim namenom in z branjem skušajo dobiti odgovore na zastavljena vprašanja ter iz besedila izluščiti bistvo. Pri tem si lahko pomagajo z različnimi bralnimi strategijami, ki jim omogočajo lažje prepoznavanje bistvenih informacij iz besedila ter boljšo zapomnitev le-teh. Ena izmed bralnih strategij za predelavo neumetnostnih besedil je kompleksna bralna učna strategija VŽN, ki zajema celoten učni proces. Bistvo te strategije predstavljajo vprašanja: kaj vemo, kaj želimo izvedeti, kaj smo se naučili. Učinkovitost te strategije sva preizkusili v treh petih razredih osnovne šole, dvakrat v enem šolskem letu v obdobju šestih mesecev. Učenci vseh treh razredov do prvega preverjanja še niso obravnavali besedil s pomočjo kompleksne bralne strategije VŽN. Nato so v obdobju šestih mesecev nekajkrat različna besedila obravnavali po metodi VŽN. Po šestih mesecih sva ponovno opravili preverjanje v vseh treh razredih z enakim besedilom na enak način kot prvič. Obakrat sva izvedli aktivnosti pred branjem in po branju, kjer sva preverili tudi razumevanje prebranega z vprašanji treh ravni.
Ključne besede: branje, bralna pismenost, bralno razumevanje, bralne strategije, kompleksne bralne strategije, kompleksna bralna strategija VŽN
Objavljeno: 13.06.2011; Ogledov: 3978; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

33.
KAKOVOSTNO BRANJE V VRTCU
Janja Gradišnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge z naslovom Kakovostno branje v vrtcu je na osnovi teoretičnih izhodišč načrtovati, izvesti in ovrednotiti kakovostno branje v vrtcu, s pomočjo desetih priprav, za otroke starostne skupine 1,5 – 4 let. Naloga vsakega vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja je, da otroke vzgaja v kvalitetne bralce za vse življenje. Za to mora biti vzgojitelj seznanjen s kakovostnim branjem in s tem seznanjati tudi starše. Pomembno je tudi, da otroka seznanimo s kvalitetno literaturo. V teoretičnem delu diplomske naloge je na podlagi znanstvene in strokovne literature opredeljeno spodbujanje jezikovnih zmožnosti pri predšolskem otroku s književno vzgojo, predstavljen je pomen vzgojitelja pri kakovostnem branju v vrtcu in navedeni načini (metode) spodbujanja branja pri otrocih. V empiričnem delu je kot raziskovalni instrument uporabljen anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 12 staršev Vrtca Laško, enota Družinsko varstvo Gradišnik. Z analizo anketnih vprašalnikov so bile ovrednotene hipoteze. Ugotovljeno je bilo, da starši premalo berejo otroku, da otroku ne berejo vsak dan, da najpogosteje berejo otroku zvečer, da ne poznajo vseh vrst pravljic, vendar pa se jim vseeno zdi pomembno dejstvo, da se otroku veliko bere. V praktičnem delu diplomske naloge pa je bilo v vrtcu izvedenih 10 priprav, ki so bile začrtane z namenom, da se v vrtcu spodbuja kakovostno branje. Priprave so temeljile na desetih knjigah priznanih avtorjev in s kvalitetno vsebino ter ilustracijo. Odziv otrok je bil pozitiven. Analize vseh priprav so dodane.
Ključne besede: predšolska vzgoja, otrok, vzgojitelj in pomočnik vzgojitelja, kakovostno branje, pomen kakovostnega branja.
Objavljeno: 01.07.2011; Ogledov: 3534; Prenosov: 862 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

34.
BRALNA ZNAČKA KOT PROJEKT SPODBUJANJA BRANJA V VRTCIH
Urška Breznik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Bralna značka kot projekt spodbujanja branja v vrtcih je empirično delo, kjer je bralna značka predstavljena kot projekt spodbujanja branja pri predšolskih otrocih v vrtcih in kot projekt družinskega branja. Spodbujanje branja je zelo pomembna lastnost pismenosti, ki vključuje različne oblike spodbujanja branja v domačem okolju ter v vrtcu, med katere zagotovo spada tudi Predšolska bralna značka, ki je projekt Društva Bralna značka Slovenije. Predšolska bralna značka je projekt spodbujanja branja, v katerega je vključena večina slovenskih vrtcev in vsako leto več skupin otrok. Izvajanje branja za bralno značko v vrtcih je različno poimenovano, vsem pa je skupno to, da starše in otroke s pomočjo vzgojiteljev mentorjev spodbuja k družinskemu branju. Najpomembnejšo vlogo pri predšolski bralni znački ima vzgojiteljica, ki skuša s pomočjo tega gibanja pri otrocih in starših vzbuditi ljubezen do knjig in jih spodbuditi k skupnemu branju slikanic in pravljic ter »pobralnem« ustvarjanju. Bralna značka v šolskem letu 2010/2011 beleži 50 let spodbujanja branja in s svojimi dejavnostmi pomembno vpliva na pismenost Slovencev že vrsto let.
Ključne besede: Ključne besede: branje, spodbujanje branja, družinsko branje, Predšolska bralna značka.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 3724; Prenosov: 562
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

35.
Motivacijski postopki pri obravnavi pravljice v osnovni šoli
Petra Vnuk, 2011, magistrsko delo

Opis: Tema in cilj magistrske naloge je oblikovati dolgoročne motivacijske strategije za branje in sestaviti tako tipologijo uvodne motivacije kot sestavine didaktične enote književnega besedila, ki bodo procesno-ciljno naravnane. V teoretičnem delu smo tako v okviru razvoja otrokove recepcijske zmožnosti predstavili tipologijo uvodnih motivacij kot korak v didaktični komunikaciji z umetnostnim besedilom različnih domačih in tujih strokovnjakov in sestavili tak nabor dolgoročnih motivacijskih strategij, ki omogoča polno doživljanje, razumevanje in vrednotenje umetnostnih besedil. V empiričnem delu magistrske naloge nas je v okviru kvalitativne raziskave zanimalo raziskovalno vprašanje, kako motivacija vpliva na literarnoestetsko doživetje in posledično na oblikovanje miselne sheme pravljice. Na podlagi študija teorije motivacije za branje literarnega besedila smo se odločili za tri medbesedilne motivacije, ki so v 2. in 3. triletju osnovne šole primerne za razvijanje kakovosti literarnoestetskega doživetja pri recepciji pravljice. Kriterij za preverjanje kakovosti literarnoestetskega doživetja pri recepciji pravljice pa je kvalitativna metoda triangulacije, in sicer je to poglabljanje doživetja v okviru produktivnih literarnodidaktičnih metod pri učencih od 4. do 9. razreda, doseganje kurikularnega cilja, v okviru katerega učenci oblikujejo literarnoteoretično miselno shemo pravljice, in pogovor z učitelji o kakovosti literarnoestetskega doživetja teh otrok ob branju posameznih pravljic. Uspešnost različnih tipov uvodnih motivacij smo primerjalno odstotkovno in grafično preverjali na različnih ravneh, in sicer na ravni povezave uvodne motivacije, produktivnih didaktičnih metod in doseženih ciljev, na ravni razčlenjevanja enot produktivnih književnih metod motiviranih in nemotiviranih učencev, na ravni vpliva enakih uvodnih motivacij pri obravnavi umetnostnih besedil v homogenih in heterogenih skupinah, na ravni povezave vpliva motivacije, branja in literarnoestetskega doživetja in oblikovanja miselne sheme pravljice in produktivnih didaktičnih metod ter na ravni urne analize obravnave slovenskih ljudskih pravljic.
Ključne besede: literarnoestetsko branje in doživetje, motivacija, dolgoročne motivacijske strategije za branje, uvodna motivacija pri pouku književnosti, medbesedilne uvodne motivacije, produktivne literarno-didaktične metode, slovenska ljudska pravljica, kvalitativna raziskava, metoda triangulacije
Objavljeno: 20.07.2011; Ogledov: 3892; Prenosov: 818
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

36.
STOPNJA PISMENOSTI UČENCEV V 1. RAZREDU
Laura Belak, Sonja Grošelj, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Opismenjevanje je naraven jezikovni pojav, ki se začne že v zgodnji predšolski dobi, saj otroka simbolni svet znakov obkroža tako rekoč od rojstva. Pri procesu opismenjevanja gre za razvoj vidnih in slušnih procesov, grafomotorike, vidno-gibalne usklajenosti in za pridobivanje spoznanj, da je moč govorjeno zapisati in zapisano prebrati.Pouk opismenjevanja je tako za učitelja zahtevna naloga, saj se zaveda, da je končni cilj vsakega posameznika funkcionalna pismenost, otroci pa vstopajo v šolo na različnih stopnjah pismenosti. V teoretičnem delu diplomske naloge sva predstavili opismenjevanje, kjer sva se osredotočili predvsem na vse štiri komunikacijske dejavnosti (poslušanje, govorjenje, pisanje in branje), ki se razvijajo v prvih treh letih opismenjevanja. Posebno poglavje pa sva namenili tudi motnjam branja in pisanja ter posodobljenemu učnemu načrtu, ki začne veljati z novim šolskim letom 2011/2012 in po katerem bodo učenci morali biti opismenjeni do zaključka 2. razreda. V empiričnem delu pa sledijo rezultati in interpretacija najine raziskave, ki sva jo izvajali na petih mariborskih osnovnih šolah. S preizkusom pismenosti sva z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovali, v kakšni meri je pri otrocih prvih razredov razvita stopnja pismenosti in kakšen je napredek učencev v štirih mesecih. Obe preverjanji, z razmahom štirih mesecev, sta bili izvedeni z istim instrumentarijem, saj le tako lahko govorimo o realnem napredku učencev.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: opismenjevanje, metode opismenjevanja, poslušanje, govorjenje, pisanje, branje, preizkus pismenosti
Objavljeno: 04.10.2011; Ogledov: 2744; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

37.
POMEN BRANJA ZA CELOSTNI RAZVOJ MLADOSTNIKA
Barbara Nemec, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se ukvarja z branjem učencev v osnovni šoli. Avtorica želi pokazati, na kakšen način lahko spodbujamo otroke, da bodo lažje in z večjim veseljem brali. V prvem delu naloge predstavi pojme, ki so pri analizi tega problema potrebni (vrste branja, vrste besedil, bralne stopnje, bralne sposobnosti) in predstavi učni načrt. Pomembno je tudi četrto poglavje, v katerem podrobneje predstavi pouk književnosti, predstavi potrebne kompetence učitelja in vlogo staršev. V drugem delu je izvedena analiza vprašanj, ki so zapisana ob besedilih v berilih. Ugotavlja, na kakšen način spodbujajo mladega bralca in ali so vprašanja primerna za določeno starost učencev. Na podlagi analize potrdi, da je učni načrt primeren in da so izbrana berila primerno zastavljena, da je mladi bralec dobro usmerjen h kvalitetnemu branju.
Ključne besede: branje, učni načrt, učitelj, berilo
Objavljeno: 26.10.2011; Ogledov: 1411; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (556,64 KB)

38.
UPORABA IN UČINKOVITOST KOMPLEKSNE BRALNE STRATEGIJE VŽN V 3. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Tjaša Lipovnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Pismenost je bila nekoč dejavnost določenih družbenih slojev in se je nanašala izključno na obvladanje branja in pisanja. V sodobnem svetu, moderni družbi, pa je postala eno temeljnih orodij za delovanje slehernega posameznika. Z različnimi oblikami pismenosti, kot so jutranje novice v časopisu, imena ulic, obvestila na cestah, branje in pisanje na delovnem mestu, šolah, skoraj ni mogoče preživeti dneva. Računalniki, televizorji, mobilni telefoni, bankomati, gospodinjski stroji ipd. so postali del našega vsakdanjika. Pomen pismenosti, tako za posameznika kot za družbo, nenehno narašča. Naloga nas, bodočih učiteljev, je pripraviti otroke na svet, ki teži k nenehnim spremembam in napredku. Otroci se naj razvijejo v enkratne vrstnike, prijatelje, mladostnike, sodelavce, starše in odlične intelektualce, ki jim funkcionalna pismenost ni tujka. V svoji diplomski nalogi se bom dotaknila širokega pojma, ki je povezan z besedo branje. Osredotočila se bom na bralno učno strategijo VŽN: Kaj vem? Kaj želim izvedeti? Kaj sem se naučil? Na eni izmed osnovnih šol na Koroškem sem v tretjih razredih to strategijo preizkusila in preverila njeno učinkovitost. Eden izmed razredov je bil kontrolni razred (3. b), drugi pa eksperimentalni (3. a). Nobeden izmed razredov še ni obravnaval neumetnostnih besedil po bralni strategiji VŽN. Pri delu sem si pomagala z eksperimentalno in kavzalno ali neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Po prvem preverjanju sem – skupaj z eksperimentalnim razredom – dva meseca, vsak četrtek drugo in tretjo šolsko uro, obravnavala različna neumetnostna besedila z že omenjeno metodo. Kontrolni razred te strategije pri svojem delu ni uporabljal. Po dveh mesecih sem ponovno izvedla preverjanje in rezultate obeh preverjanj vnesla v tabele.
Ključne besede: branje, bralna pismenost, dejavniki bralne učinkovitosti, bralno razumevanje, učenje, bralne strategije, kompleksne bralne učne strategije, kompleksna bralna strategija VŽN, opismenjevanje.
Objavljeno: 09.09.2011; Ogledov: 3347; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

39.
BRALNE NAVADE V OBČINI MUTA
Nadja Pušnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Bralne navade v Občini Muta so bile obravnavane bralne navade osnovnošolcev in srednješolcev v občini ter bralne navade odraslih oseb, ki bivajo v Občini Muta. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako se z branjem soočajo prebivalci domače občine. Pri ugotavljanju teh podatkov sem si pomagala z anketami, rezultati le-teh pa so bili nato predstavljeni v raziskovalnem delu diplomskega dela. Uporabljene so bile različne metode: induktivno-deduktivna metoda, analitična metoda, komparativna metoda, deskriptivna metoda in metoda anketiranja. Ugotovljeno je bilo, da so bralne navade otrok, ki obiskujejo drugi in tretji razred osnovne šole, dobre. Ti otroci radi berejo, knjige so jim všeč. Pri peto-, sedmo- in devetošolcih se bralne navade pričnejo slabšati, odnos do knjig in branja se spremeni. Srednješolci v večini ne berejo radi. V ospredje prihajajo druge dejavnosti (npr. druženja s prijatelji), branje jih ne zanima. Bralne navade se znova izboljšajo pri odraslih osebah, ki najraje berejo v svojem prostem času.
Ključne besede: Občina Muta, Osnovna šola Muta, Srednja šola Muta, domače branje, bralna značka, bralne navade
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 2501; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (4,46 MB)

40.
BRALNE NAVADE IN INTERESI UČENCEV 6. IN 8. RAZREDOV NA OSNOVNI ŠOLI ORMOŽ
Petra Kontarček, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomski nalogi so predstavljene bralne navade in interesi učencev 6. in 8. razredov na Osnovni šoli Ormož. Diplomska naloga je razdeljena na uvodni, teoretični in empirični del, kjer je predstavljena raziskava, rezultati in interpretacija, ter na sklep. V teoretičnem delu je najprej predstavljeno branje na splošno, sledijo vrste branja, bralni modeli, bralni razvoj in tipologija bralcev, zaključi se pa z bralno motivacijo. V empiričnem delu smo iskali odgovore na zastavljena vprašanja, povezana z bralnimi navadami in interesi učencev. Zanimalo nas je, kako učenci preživljajo svoj prosti čas, priljubljenost in pomen branja, koliko in kaj berejo, kaj jim je pomembno pri izbiri knjige, ali so v nižjih razredih brali več kot sedaj ipd. Dve vprašanji sta bili odprtega tipa, kjer so navedli svojega najljubšega junaka in tri najljubše knjige. Nato predstavimo rezultate raziskave, ki kažejo, da interes za branje s starostjo učencev pada. Opazne so tudi razlike v bralnem interesu glede na spol in starost. Dekleta in učenci 6. razredov berejo pogosteje kot fantje oz. učenci 8. razredov. Raziskava priča o tem, da so razlogi za branje knjig različni glede na spol in glede na razred obiskovanja (6. in 8. razred). Tako pri fantih kot pri dekletih in tako kot v 6. razredih tudi v 8. učencem branje pomeni širjenje in bogatenje besednega zaklada. Razlike glede na spol in starost so opazne tudi pri izbiri vrste in žanra besedil. Razveseljiv je podatek, da so starši v veliki večini učencem brali knjige, ko so bili majhni. V zadnjem delu diplomske naloge predstavimo seznam najljubših knjig, ki so jih navedli učenci in tri iz vsakega razreda literarno analiziramo.
Ključne besede: Ključne besede: branje, bralna motivacija, bralne navade, bralni interes, mladinska literatura, učenci 6. in 8. razredov.
Objavljeno: 18.06.2012; Ogledov: 2997; Prenosov: 462
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici