| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 138
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
VLOGA ODRASLIH OSEB PRI SPODBUJANJU BRALNE MOTIVACIJE
Saša Kralj, 2010, diplomsko delo

Opis: Branje je pomembna dejavnost, ki vpliva na osebnostni razvoj posameznika, učenje in učno uspešnost. Vse pozitivne plati branja se vse bolj pozabljajo ob hitrem tempu življenja. Učitelji in knjižničarji imajo velik pomen pri spodbujanju branja. S svojim znanjem o dobrobiti branja, z uporabo različnih metod in oblik dela lahko pritegnejo starše in skupaj spodbujajo učence k branju ter tako skušajo vzgojiti bralca za vse življenje. Namen diplomskega dela je osvetliti pomen branja, bralne pismenosti in bralne motivacije za razvoj otrok. Izpostavljena je pomembna vloga odraslih oseb, predvsem vzgojiteljev, učiteljev, knjižničarjev in staršev. Starši začnejo brati svojim otrokom že od rojstva dalje, nato njihovo vlogo prevzamejo vzgojitelji, učitelji in knjižničarji. Starši svoje otroke še vedno spodbujajo k branju in jim pomagajo. Njihova vloga se pri vstopu v šolo ne konča, ampak le spremeni. Opisane so različne metode in oblike dela pri spodbujanju bralne motivacije doma in v šoli. Predstavljena je bralna značka, ki je najbolj razširjena oblika spodbujanja bralne motivacije v Sloveniji, ki povezuje domače in šolsko okolje. Empirični del diplomskega dela zajema analizo anketnih vprašalnikov, ki so bili izvedeni na Osnovni šoli Šmihel. Anketirani so bili učenci sedmih in osmih razredov. Prikazani podatki o odnosu učencev do branja, njihovih bralnih navadah ter vlogi odraslih oseb pri njihovem branju veljajo le za omenjeni vzorec, zato rezultatov ne moremo posplošiti na celotno populacijo.
Ključne besede: Ključne besede: branje, bralna motivacija, spodbujanje bralne motivacije, odrasle osebe, učenci v osnovni šoli
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 2774; Prenosov: 500
.pdf Celotno besedilo (579,25 KB)

22.
PISNO VOŠČILO V 2. TRILETJU
Ivka Knežević, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Pisno voščilo v 2. triletju so v prvem delu predstavljena teoretična izhodišča, povezana s pisnim tvorjenjem neumetnostnega besedila — voščila. Zajema naslednja problemska področja: sporazumevanje, besedilo kot rezultat sporočanja ter opismenjevanje (branje in pisanje). V empiričnem delu ugotavljamo, kako uspešni so učenci dveh oddelkov petega razreda in enega oddelka četrtega razreda osnovne šole pri pisnem tvorjenju voščila. Pisne izdelke smo med seboj tudi primerjali in ugotovili, da so bili pri tvorjenju voščila najuspešnejši učenci skupine C, učenci skupine B pa nekoliko manj. Učenci skupine A so bili pri tvorjenju najmanj uspešni. Za diplomsko delo s tem naslovom sem se odločila predvsem zato, ker se v vsakdanjem življenju srečujemo z raznovrstnimi besedili, ki jih ne sprejemamo in ne tvorimo na enak način. Razvoj funkcionalne pismenosti je konstanten proces, ki omogoča, da pri tvorjenju besedil rabimo jezikovne oblike, ki jih zahteva delovanje v družbi, kar je pomembno za vsakega posameznika.
Ključne besede: Ključne besede: sporazumevanje, neumetnostno besedilo, opismenjevanje, branje, pisanje, voščilo
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 1790; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (10,37 MB)

23.
VPLIVI RAZLIČNIH DEJAVNIKOV NA PRAVOPISNO ZNANJE
Petra Kersnič, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Vplivi različnih dejavnikov na pravopisno znanje je bil, ugotoviti, ali kateri od izbranih dejavnikov (način usvajanja črk, učiteljev osebni slog s sposobnostmi učencev, učno gradivo) vpliva na učenčevo poznejše pravopisno znanje in na to, kolikšen je njegov dejanski vpliv. V raziskavo so bili vključeni učenci oddelkov tretjega razreda štirih mariborskih šol. Pravopisno znanje smo preverjali marca v šolskem letu 2008/2009. Ugotovili smo, da na pravopisno znanje učencev ne vpliva izrazito samo en dejavnik, temveč različni dejavniki, ki se med seboj prepletajo in združujejo. Ugotovili smo, da daje boljše rezultate pri poznejšem pravopisnem znanju ločeno usvajanje velikih in malih črk, vendar ne v vseh pravopisnih kategorijah. Ugotovili smo tudi, da na rezultate oddelka zelo vpliva učiteljev osebni slog s sposobnostmi učencev, saj so se pojavile vidne razlike med oddelki iste šole in med učenci posameznega oddelka. Glede na količino pravopisnih vaj v delovnih zvezkih pa smo ugotovili, da delovne zvezke z največ pravopisnimi nalogami uporabljajo učenci, ki so dosegli najboljši skupni povprečni rezultat na učenca, kar se sklada z našimi pričakovanji, vendar pa drugo in tretje uvrščeni rezultat ni skladen s količino vaj v delovnih zvezkih. Zato ne moremo trditi, da količina vaj v delovnih zvezkih, uporabljenih pri pouku, bistveno vpliva na pravopisno znanje. Ključni dejavnik vpliva na pravopisno znanje je torej kombinacija vseh dejavnikov, ki jo določa učitelj.
Ključne besede: opismenjevanje, branje, načini usvajanja črk, pravopisno znanje, pravopisne naloge, učiteljev osebni slog
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 1328; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

24.
VPLIV GLASOVNEGA ZAVEDANJA NA PISANJE IN BRANJE
Janja Lahovnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Prvo triletje osnovne šole pokriva prvo fazo opismenjevanja, to je učenje branja in pisanja, ob tem pa razvijanje sposobnosti poslušanja in govorjenja. Prvi je proces dekodiranja besed oziroma vzpostavitev odnosa med črko in glasom. Najprej učenci spoznajo znake za črke in glasove, nato pa sledita branje in pisanje. Drugi proces zajema uporabo govornih sposobnosti, ki se kažejo na razumevanju prepoznanih besed. Obvladovanje abecednega zapisovanja zahteva sposobnosti zavedanja besed, zlogov in glasov govora. Da učenci prepoznajo pomen črk v abecednem sistemu zapisa, morajo slišati glasove. Večina učencev sliši prvi glas v besedi okoli sedmega leta starosti. Starost sedmih let pa je tudi minimalna starost glede na fonološko ali glasovno sposobnost učenca, ki omogoča uspešen pričetek opismenjevanja. S preizkusi znanja smo z deskriptivno in s kazalno-neeksperimentalno metodo raziskovali vpliv glasovnega zavedanja na pisanje in branje, in sicer glede na mesečno starost učencev in njihov napredek pri glaskovanju v osmih mesecih. Glaskovati namreč pomeni nevezano brati ali izgovarjati posamezne glasove v besedi. Preizkusi znanja so bili: naloga glaskovanja, narek, domišljijski binom in glasno branje besedila. Da bi videli, kakšen je napredek učencev, smo enake preizkuse znanj ponovili po osmih mesecih.
Ključne besede: glasovno zavedanje, poslušanje, govorjenje, pisanje, branje
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 1981; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (5,95 MB)

25.
BRALNA MOTIVACIJA V OSNOVNI ŠOLI
Mojca Koser, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo podrobneje predstavlja tri široke teme: branje, motivacijo in bralno motivacijo, ki se med seboj povezujejo. Posebej je izpostavljena bralna motivacija pri učencih (od šestega do devetega razreda) in učiteljih slovenščine na Osnovni šoli Dušana Flisa Hoče. Diplomska naloga je razdeljena na uvodni, teoretični in empirični del, kjer je predstavljena raziskava, rezultati in interpretacija, ter na zaključek (oz. sklep). V teoretičnem delu je najprej podrobneje prikazana opredelitev branja, vrste branja, bralni razvoj mladega bralca, bralna značka, dnevnik branja in bralna društva. Sledi večje poglavje o motivaciji, tipi motivacije in štirje splošni pristopi k motivaciji. Zadnje poglavje teoretičnega dela zajema bralno motivacijo, v katerem je predstavljena notranja in zunanja bralna motivacija, povezanost bralne motivacije z bralno/učno uspešnostjo, povezanost bralne motivacije glede na spol in starost učencev ter na koncu še dejavniki bralne motivacije učencev v osnovni šoli. S pomočjo dveh različnih anketnih vprašalnikov (Anketnik 1 za učence in Anketnik 2 za učitelje) smo prišli do rezultatov, ki kažejo na to, da učenke zgoraj omenjene osnovne šole berejo pogosteje kot učenci. Raziskava priča o tem, da so razlogi za branje knjig različni glede na spol in glede na razred obiskovanja (od 6. do 9. razreda). Za učitelje smo prišli do spoznanj, da jim je bralna motivacija zelo pomembna in jo iz tega vidika najverjetneje tudi zato pogosto uporabljajo.
Ključne besede: branje, motivacija, bralna motivacija, pogostost branja, osnovna šola
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2376; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (966,53 KB)

26.
Didaktizacija novele "Mladost v nekem avstrijskem mestu" avtorice Ingeborg Bachmann
Brina Miklavc, 2010, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je predstavitev novele »Mladost v nekem avstrijskem mestu« avtorice Ingeborg Bachmann in načini njene didaktizacije. V prvem, teoretičnem delu, se bomo ukvarjali z literaturo iz zornega kota komunikacije in z njo povezanim sovplivom štirih dejavnikov (avtor, prejemnik-učenec, knjiga, učitelj). Dejavniki po navadi ne uporabljajo enako govorno kodo, zato mora biti učitelj sposoben razvozlati kodo avtorja in njegovega literarnega dela in ga prirediti tako, da je razumljiv glede na predznanje in razumevanje učenca. Mediacija ni zmeraj enostavna, a z dobro pripravo je posredovanje učencu mogoče. Pri postopku mediacije je zelo pomemben učitelj, saj je od njegovega posredovanja odvisno zanimanje in razumevanje učencev. Pri učiteljevi izbiri didaktične metode je pomembno, da ohranja načela bralne didaktike in didaktike pisanja. Branje je zelo kompleksen proces, pri katerem se učenci nenehno učijo. Razumevanje literarnega teksta ni zmeraj enostavno, zato mora biti učitelj prilagodljiv. Ko se učenci naučijo katere podrobnosti so v literarnem tekstu pomembne, se lahko posvetijo pisanju esejev. Pri pisanju morajo biti pozorni predvsem na njihovo argumentacijo in na podrobnosti literarnega teksta. Vsak od štirih dejavnikov ima pri pouku lastno funkcijo. Literarno besedilo posreduje bralcu vsebino. Le-ta ima določeno strukturo in potek kot tudi edinstveno izrazoslovje, ki ga zaznamuje avtor. Avtor besedila ima edinstven način pisanja, ki se je izoblikoval zaradi njegovih socialnih stikov. Učencu mora učitelj omogočiti sproščeno branje s čim manj predsodki, le na tak način je lahko njegovo sprejemanje teksta usmerjeno v produkcijo lastnega kritičnega mišljenja. Učitelj mora pri svojih predavanjih paziti na didaktično ustreznost. Pri tem ima na razpolago tri didaktične modele. Prvi se imenuje analitični model. Zanj je značilno, da učenec literarno delo najprej prebere, šele nato se loti analize dela. Pri sintetičnem modelu bere učenec tekst fragmentarno, na enak način izvajamo tudi analizo novele. Tretji didaktični model pa je kombinacija obeh in se imenuje integrativni. Kot nam že ime pove je namenjen čim boljši integraciji učenca v literarni pouk in analizo novele. Ker je pouk produkcijsko usmerjen, učitelj izbere model, ki najbolj ustreza produkciji eseja. Pisanje eseja je končni in najbolj zahteven produkt učenja nemščine na višjem nivoju. Cilji pouka pri nemščini na višjem nivoju so zaznavanje okoliščin v tekstu, prikaz glavnih in stranskih likov v literarnem besedilu in njihovi medsebojni odnosi. Poleg vsebine pa naj bi vsak učenec poznal tudi osnovne literarne termine in strokovno izrazoslovje. Pouk na višjem nivoju mora biti zaznamovan tako, da se učenci naučijo do mature sprejeti novelo in jo analizirati ter jo pisno in ustno povzeti. Vsekakor bi moral vsak učitelj posedovati analizo obravnavanega literarnega besedila. Le-ta je vsebovana v predloženi diplomski nalogi. Drugi del diplomske naloge vsebuje predloge za didaktizacijo novele »Mladost v nekem avstrijskem mestu«. V tem delu so napisane priprave za pet učnih ur, skupaj z vajami. Vaje so zasnovane tako, da učenca vzpodbujajo k samostojnemu mišljenju in na vizualen in slušen način vzpodbujajo njegovo kreativnost.
Ključne besede: Ključne besede: branje, literatura, literarna didaktika, didaktizacija, učni cilji pri pouku nemščine na višjem nivoju, Mladost v nekem avstrijskem mestu.
Objavljeno: 19.01.2011; Ogledov: 1945; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

27.
BRALNE NAVADE UČENCEV TRETJEGA TRILETJA V OBČINI ORMOŽ
Ksenija Munda, 2010, diplomsko delo

Opis: Branje omogoča dostop do sveta. Brati se pravzaprav učimo vse življenje, zato je učenje branja vseživljenjski proces. V diplomskem delu obravnavamo bralne navade učencev tretjega triletja v občini Ormož. Diplomska naloga vsebuje dva dela. V prvem, teoretičnem delu diplomske naloge opredelimo, kaj je to branje ter opišemo bralne sposobnosti učencev. Teoretično opredelimo tudi vrste branja, bralni razvoj, bralno motivacijo, bralno pismenost, bralno značko ter projekt Šolsko leto knjige. V empiričnem delu smo poiskali odgovore na zastavljena vprašanja, povezane z bralnimi navadami učencev tretjega triletja. Zanimalo nas je, kako učenci preživljajo svoj prosti čas, koliko in kaj berejo ter njihov odnos do leposlovnih del. Prav tako smo poskušali ugotoviti, ali in koliko obiskujejo knjižnice. Ustavili smo se pri domačem branju ter bralni znački. Anketo smo izvedli na štirih osnovnih šolah občine Ormož. Rezultati kažejo, da interes za branje s starostjo učencev pada. Opazne so tudi razlike v bralnem interesu med fanti in dekleti. Dekleta berejo pogosteje kot fantje. Učenci najraje berejo revije in časopise, od leposlovnih del pa dramska besedila. Pri učencih je eden najpomembnejših dejavnikov za izbiro knjige zanimiv naslov. Največ učencev si knjige izposoja v splošnih knjižnicah. Učenci imajo negativen odnos do obveznega domačega branja. Pri bralni znački radi sodelujejo, vendar fantje manj kot dekleta.
Ključne besede: branje, vrste branja, bralna motivacija, bralna pismenost, bralna značka, učenci tretjega triletja
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 2510; Prenosov: 378
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

28.
SPODBUJANJE DRUŽINSKEGA BRANJA
Lidija Slapnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava spodbujanje domačega družinskega branja. Namen takšnega branja je spodbuditi starše, da ohranijo oblike družinskega branja, kot so to počeli v prvem razredu, tako dolgo, kot bo njihov otrok to želel. Branje knjig otrokom ustvarja toplino in krepi čustvene vezi v družini. Poleg tega dobro in pomirjevalno vpliva tudi na starše, saj skupaj z otroki uživajo in vstopajo v domišlijske svetove. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali didaktični koncept zbirke Knjiga pred nosom podpira cilje učnega načrta ali gre le za še en poskus na tržišču, ki je namenjen v prvi vrsti ustvarjanju dobička na podlagi videza, da gre za didaktično »igračo«. V prvi fazi se je ugotavljalo, ali didaktični instrumentarij z nalogami pred branjem, s spodbudami in ustvarjanjem pričakovanj, ustrezno pripravlja otroke na skupno ali samostojno branje. Druga faza je bila usmerjena k preverjanju, ali didaktični instrumentarij z nalogami med branjem, z vprašanji in nalogami, ustrezno fokusira otroke na bistvene podatke v literarnem besedilu in tako uresničuje cilje učnega načrta. V tretji fazi je bilo preverjeno, ali didaktični instrumentarij z nalogami po branju ustrezno usmerja bralce k urejanju vtisov, zapisovanju podatkov, vrednotenju in na ta način podpira cilje učnega načrta. Podatki za rešitev raziskovanega vprašanja so bili pridoblejeni iz zbirke domačega branja Knjiga pred nosom. V raziskovani vzorec so bile vključene knjige: Astrid Lindgren: Brata Levjesrčna; Desa Muck: Anica in grozovitež; Roald Dahl: Matilda; Ela Peroci: Moj dežnik je lahko balon; Niko Grafenauer: Pedenjped. Nalogam iz didaktičnega instrumentarija sem določila ciljno naravnanost in nato te cilje primerjala s cilji učnega načrta. V diplomski nalogi sta zajeti deskriptivna in kavzalno-neekspreimentalna metoda.
Ključne besede: Ključne besede: branje, domače branje, družinsko branje, spodbujanje branja.
Objavljeno: 19.01.2011; Ogledov: 2475; Prenosov: 377
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

29.
POMEN BRANJA IN SPODBUJANJE BRALNE MOTIVACIJE
Mojca Brezigar, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo branje, ki predstavlja pot do informacij in znanja, poleg tega pa je pomembno za osebnostno rast in boljše razumevanje sebe in sveta okoli nas. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu opredelimo branje in bralno pismenost ter predstavimo bralni razvoj in pomen branja za mladega bralca. Nato predstavimo dejavnike bralne učinkovitosti, izmed katerih izpostavimo motivacijo za branje, jo opredelimo in opišemo načine za spodbujanje bralne motivacije v domačem bralnem okolju, predšolskih vzgojnovarstvenih ustanovah, šolah, knjižnicah in knjigarnah. Predstavimo tudi bralno značko, slovensko gibanje za spodbujanje branja. Ne nazadnje se ustavimo še pri vplivu, ki ga imajo na branje otrok vrstniki in mediji. Teoretični del smo podprli z empiričnim delom, v okviru katerega smo izvedli raziskavo na dveh osnovnih šolah, in sicer med učenci 6. in 9. razredov. Zanimali so nas njihovi bralni interesi, bralne navade, poznavanje pomena branja, bralna motivacija ter kako jih k branju spodbujajo starši in učitelji. Ugotavljali smo tudi, koliko učencev bere za bralno značko in kako pogosto obiskujejo šolsko knjižnico. Rezultati so pokazali, da večina učencev rada bere, a bralni interes in pogostost branja s starostjo upada, da dekleta raje berejo kot fantje, da učno boljši učenci raje berejo kot učno slabši in da pri učencih višjih razredov upada zanimanje za leposlovje. Večina učencev se zaveda pomena branja za širjenje besednega zaklada in učno uspešnost, manj pa je takih, ki se zavedajo ostalih pozitivnih učinkov branja. Učenci nižjih razredov so večinoma notranje motivirani za branje, učenci višjih razredov pa zunanje. Starši otroke spodbujajo k branju, prav tako tudi učitelji, ki poudarjajo pomen branja in v razredu skoraj vsako umetnostno besedilo berejo na glas. Večina učencev bere za bralno značko, pri kateri jim je najbolj všeč, da si lahko sami izbirajo knjige za branje. Učenci, kateri radi berejo, pogosteje obiščejo šolsko knjižnico, ki jo obiščejo večinoma zato, ker imajo tam na izbiro dovolj raznolikega bralnega gradiva.
Ključne besede: branje, vrste branja, pomen branja, bralni razvoj, bralna pismenost, bralna motivacija.
Objavljeno: 04.07.2011; Ogledov: 5813; Prenosov: 880
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

30.
VPLIV LITERARNOESTETSKO STIMULATIVNEGA OKOLJA NA OTROKOVE LITERARNE INTERESE
Martina Felkar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv literarnoestetsko stimulativnega okolja na otrokove literarne interese. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovalnega dela. Namen empiričnega dela diplomskega dela je bil raziskati vpliv literarnoestetsko stimulativnega okolja na otrokove literarne interese. Ugotoviti smo želeli, kako okolje, iz katerega izhajajo otroci, vpliva na njihove bralne navade in interese. V teoretičnem delu diplomske naloge smo opredelili branje, spregovorili o vlogi branja in pripovedovanja literature v otrokovem razvoju, opisali vlogo šole in učiteljev pri razvijanju otrokovih bralnih navad, opisali vlogo družine pri branju, odnos do branja in branje z otrokom ter opredelili otrokove literarne interese. Raziskavo smo izvedli med učenci petih razredov in njihovimi starši. Z raziskavo smo potrdili generalno hipotezo, ki pravi, da obstajajo razlike v kvantiteti in kvaliteti literarnih interesov med otroki, ki so izpostavljeni isti književni vzgoji v šoli, a izhajajo iz različnega literarnoestetsko spodbudnega okolja. Otroci, ki izhajajo iz spodbudnega okolja, berejo veliko več in z večjim užitkom kot otroci, ki izhajajo iz manj spodbudnega okolja. Otroci, ki jim branje literature predstavlja nekaj prijetnega, so deloma pismeni že pred vstopom v šolo in so uspešnejši pri opismenjevanju ter pri književni vzgoji nasploh.
Ključne besede: Ključne besede: branje, vloga branja in pripovedovanja v otrokovem razvoju, vloga šole in učiteljev pri razvijanju otrokovih bralnih navad, vloga družine pri branju, odnos do branja, branje otrokom, otrokovi literarni interesi.
Objavljeno: 19.04.2011; Ogledov: 2496; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici