| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 138
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
MNENJE VZGOJITELJIC IN UČITELJIC O OPISMENJEVANJU UČENCEV NA OSNOVNIH ŠOLAH V KOROŠKI REGIJI
Tonja Krevh, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen mojega dela je ugotoviti in predstaviti načine učenja branja in pisanja, ki se jih uporabljajo vzgojiteljice in učiteljice v prvi triadi devetletne osnovne šole. Zanimalo me je predvsem, kdo po mnenju učiteljic in vzgojiteljic največ prispeva k uspešnemu opismenjevanju otrok, katera dejavnost priprave na opismenjevanje je najučinkovitejša, kako učiteljice in vzgojiteljice motivirajo otroke in kako spodbujajo njihov interes za branje in pisanje, ter kako vpliva na mnenje vzgojiteljic in učiteljic njihova izobrazba. Želela sem tudi izvedeti, katere metode so po mnenju učiteljic in vzgojiteljic najprimernejše za poučevanje branja in pisanja, kako pogosto učiteljice oziroma vzgojiteljice berejo otrokom in kaj po mnenju učiteljic in vzgojiteljic zavira razvoj opismenjevanja oziroma kaj povzroča otroku največje težave pri opismenjevanju. Da bi prišla do rezultatov in ugotovitev, sem trenutno stanje preverila z vprašalnikom na osnovnih šolah po Koroškem. V raziskovalni vzorec so bile zajete vzgojiteljice prvih razredov in učiteljice prve triade dvaindvajsetih osnovnih šol Koroške regije. Rezultati ankete so odgovorili na vprašanja, ki so se mi zastavljala. Rezultati so pokazali, da po mnenju vzgojiteljic največ k uspešnemu opismenjevanju prispevata učiteljica in vzgojiteljica skupaj. Učiteljice pa menijo, da največ prispevajo starši. Vzgojiteljice menijo, da sta najpomembnejši dejavnosti priprave na opismenjevanje govorna ustvarjalnost in poslušanje. Učiteljice so podobnega mnenja, le da je po njihovem mnenju pomemben tudi sproščen govor. V odgovorih na vprašanje o motivaciji vzgojiteljice in učiteljice menijo, da je najbolje motivirati in spodbujati otrokov interes za branje in pisanje tako, da jim veliko pripoveduješ. Najučinkovitejša metoda za učenje branja in pisanja je po mnenju vzgojiteljic metoda igre, učiteljice pa menijo, da je najučinkovitejša metoda pripovedovanja. Raziskava je tudi pokazala, da vzgojiteljice berejo otrokom nekajkrat na teden, učiteljice pa vsak dan. Mnenja glede zaviranja razvoja opismenjevanja so bila s strani učiteljic in vzgojiteljic zelo podobna. Večina jih meni, da sta za to kriva nestimulativno okolje in slaba grafomotorika.
Ključne besede: Opismenjevanje, metode opismenjevanja, poslušanje, pisanje, branje
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 3278; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (399,20 KB)

12.
Branje in bralna motivacija učencev v osnovni šoli
Andreja Vintar, 2009, diplomsko delo

Opis: Branje je zelo pomemben del človekovega življenja in delovanja, saj nas spremlja na vsakem koraku. Gre za dejavnost, ki se je začnemo učiti že pred vstopom v osnovno šolo in je pomembna za nadaljnje učenje in učno uspešnost, vendar se pravega pomena branja zavemo šele kasneje. Učenci v osnovnih šolah knjig ne berejo veliko, k branju teh pa jih v večini motivirajo predvsem zunanje oblike motivacije, ki jim obljubljajo nagrado, zaradi katere se dobro počutijo. Takšna oblika motivacije ima le kratkotrajen učinek, zato je pomembno, da učenci razumejo pravi pomen branja knjig in pričnejo v njih uživati in ne berejo samo zaradi zunanjih spodbud ampak tudi lastnega interesa in radovednosti. V uvodnem delu naloge so predstavljena teoretična izhodišča s področja motivacije, branja in bralne motivacije. Predstavili smo splošne značilnosti, motivatorje in dejavnike branja, vrste in tehnike branja, učno motivacijo, spodbujanje bralne motivacije in različne teorije, ki predstavljajo predpostavke za empirični del, v katerem so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena med učenci 6. in 9. razredov na Osnovni šoli C. Prikazani podatki o pogostosti branja, bralnih interesih in navadah, odnosu, spodbujanju in upadu branja ter težavah pri branju veljajo samo za omenjeni vzorec, zato rezultatov ne moremo posplošiti na celotno populacijo. Rezultati raziskave so pokazali, da učenci knjig ne berejo vsak dan, a branju pripisujejo pozitiven pomen, saj v večini berejo predvsem zaradi sprostitve in pridobivanja novih informacij, vendar to kaže tudi na to, da ga ne povezujejo z učenjem, poleg tega pa se, kljub učiteljevim spodbudam, interes za branje z leti šolanja zmanjšuje in vse pomembnejše postajajo druge oblike dejavnosti.
Ključne besede: motivacija, branje, bralna motivacija, učenci v osnovni šoli.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 4505; Prenosov: 884
.pdf Celotno besedilo (7,94 MB)

13.
VPLIV PREDZNANJA NA ZAČETNO BRANJE IN PISANJE
Tadeja Forjan, 2009, diplomsko delo

Opis: Otroci se, z uvedbo devetletne osnovne šole, že precej zgodaj seznanijo z opismenjevanjem. V šoli razvijajo vse štiri komunikacijske sposobnosti, to so poslušanje, govorjenje, branje in pisanje, ki sem jih opisala v svojem teoretičnem delu. V prvem razredu predvsem poslušajo in govorijo, začnejo pa že raziskovati in spoznavati možnosti pisnega sporazumevanja. Učenci so med seboj zelo različni in od intelektualnih sposobnosti, motivacije in še mnogo drugih dejavnikov je odvisno, s kakšnim predznanjem vstopijo v drugi razred, kjer se začne sistematično opismenjevanje. Učiteljevo poznavanje učenčevega predznanja je pomembno, saj lahko tako individualizira pouk in spremlja napredek vsakega posameznika. V svojem empiričnem delu sem preverila predznanje učencev dveh drugih razredov na začetku šolskega leta in njihov napredek po nekaj mesecih. Individualni napredek učencev sem preverila s pisanjem po nareku in branjem neumetnostnega besedila z razumevanjem. Rezultate preverjanja predznanja, klasifikacije napak nareka in razumevanja prebranega besedila sem prikazala v tabelah. Obravnavala sem dva razreda, ki se bistveno ne razlikujeta, saj v obeh učitelja uporabljata analitično-sintetično metodo opismenjevanja. Kljub temu sem želela ugotoviti, če se razreda med sabo razlikujeta, zato sem na koncu z grafi prikazala še primerjavo med a in b razredom.
Ključne besede: opismenjevanje, predznanje, branje, razumevanje prebranega, pisanje, narek
Objavljeno: 01.10.2009; Ogledov: 2674; Prenosov: 410
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

14.
BRALNE NAVADE DIJAKOV ČETRTIH LETNIKOV GIMNAZIJSKEGA PROGRAMA TER NJIHOVI POGLEDI NA MATURITETNO BRANJE 2009
Simona Sakelšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Branje omogoča dostop do sveta. Brati se pravzaprav učimo vse življenje, zato je učenje branja vseživljenjski proces. Različni ljudje beremo na različne načine: otroci berejo drugače od mladostnikov, mladostniki drugače od odraslih in učenci drugače od učiteljev. Govorimo tudi o bolj ali manj izkušenih ali občutljivih bralcih ter o bolj ali manj obveščenih in kritičnih bralcih. Bralne sposobnosti je mogoče, tako kot vse druge sposobnosti, razvijati z vajo. S pogostim in načrtovano vodenim branjem se je mogoče naučiti boljše, učinkoviteje in bolj kritično brati razna besedila, še posebej umetnostna besedila. Cilj branja je torej razumevanje prebranega oz. oblikovanje smiselne razlage o prebrani vsebini. Diplomska naloga vsebuje dva dela. V prvem, teoretičnem delu diplomske naloge opredelim kaj je to branje, zakaj se učimo brati in zakaj sploh naj bi branje bilo pomembno. Nato sledijo definicije branja, vrste branja, bralna zmožnost, bralni interes, bralna pismenost bralna motivacija in maturiteno branje 2009. V empiričnem delu sem iskala odgovore na zastavljena vprašanja, povezana z bralnimi navadami dijakov ter njihovimi pogledi na maturitetno branje 2009. Zanimalo me je, koliko berejo oz. ali svoj prosti čas namenijo branju knjig, kakšen je njihov odnos do branja, itd. Nato so dijaki izražali svoja mnenja o izboru knjig za maturitetno branje, o načinih obravnave maturitetnega branja, o predlogih za maturitetno branje. Dijaki so odgovarjali tudi na vprašanje, ali se pri interpretacijah vključujejo v razpravo in iz kakšnih razlogov se ne. Zanimalo me je tudi, ali se kdaj izven šole pogovarjajo o prebranih besedilih. V zadnjem delu ankete pa me je zanimala zmožnost literarnega branja (razumevanje, doživljanje, vrednotenje).
Ključne besede: branje, bralne navade, bralni interes, matura, dijaki gimnazijskega programa
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2513; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (671,30 KB)

15.
Bralna kompetenca učencev v osnovni šoli
Petra Hromin, 2009, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo se osredotočili na opredelitev pojma bralne motivacije ter prvine le-te. Osredotočili smo se na prvine notranje bralne motivacije, katero predstavlja bralna kompetenca ali lastna bralna učinkovitost, interes in zatopljenost. Pri prvinah zunanje bralne motivacije smo se osredotočili na socialno motivacijo za branje. Ugotoviti smo želeli bralno samopodobo in vrednotenje branja in bralnih gradiv (bralna kompetenca) ter priljubljenost posameznih bralnih gradiv glede na spol, učni uspeh in razred/starostno stopnjo. Podatke, zbrane z anketnim vprašalnikom, smo obdelali s pomočjo programa SPSS. Za analizo razlik med učenci glede na spol pri bralni samopodobi in vrednotenju branja in bralnih gradiv ter priljubljenosti posameznih bralnih gradiv smo uporabili Mann-Whitneyev U-preizkus. Za analizo razlik med učenci glede na učni uspeh in razred/starostno stopnjo pri bralni samopodobi in vrednotenju branja ter priljubljenosti posameznih bralnih gradiv smo uporabili Kruskall-Wallisov χ2- preizkus in Tukeyev preizkus. Pri analizi razlik v skupnem rezultatu merjenja bralne samopodobe, vrednotenja branja in bralnih gradiv ter bralni kompetenci v celoti glede na spol, učni uspeh in razred/starostno stopnjo smo uporabili t-preizkus. Ugotovili smo, da imajo deklice višjo bralno samopodobo od dečkov in višje vrednotijo branje in bralna gradiva. Bralna samopodoba in vrednotenje branja in bralnih gradiv upada z nižjim učnim uspehom in prav tako dosega nižjo vrednost z naraščanjem razreda/starostne stopnje. Bralna samopodoba je glede na spol, učni uspeh in razred/starostno stopnjo višja od vrednotenja branja in bralnih gradiv. Bralna gradiva v obliki elektronskih medijev so pri učencih bolj priljubljena od bralnih gradiv v klasični, knjižni obliki, od slednjih pa je najbolj priljubljeno gradivo v okviru nešolskega branja oz. gradivo, ki si ga učenci samostojno izposojajo v knjižnici.
Ključne besede: branje, motivacija, interes, zatopljenost, bralna kompetenca, bralna gradiva, prosti čas
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 3047; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

16.
MOTIVACIJA PRI POUKU KNJIŽEVNOSTI V SREDNJI ŠOLI
Maja Hanžekovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je podrobneje predstaviti in raziskati motivacijo pri pouku književnosti v srednji šoli. Motivacija za učenje je izraz za vse vrste motivacij v učni situaciji in obsega vse, kar daje pobude za učenje, ga usmerja ter mu določa intenzivnost, trajanje in kakovost. Učitelj lahko bistveno vpliva na učno motivacijo učencev, pomembno vlogo pri tem pa imajo tudi starši, prijatelji, vrstniki … Na motiviranje učencev pri pouku književnosti lahko učitelj vpliva s svojim vodenjem razreda, z ustrezno komunikacijo, z raznolikim motiviranjem učencev na začetku učne ure, uporabi lahko različne strategije in sredstva za dviganje notranje in zunanje učne motivacije, pomaga pa si lahko tudi z uporabo določenih pripomočkov in sredstev. Bralna motivacija je nadpomenka za različne motivacijske dejavnike, ki človeka spodbujajo k branju, bralnemu procesu pa dajejo smisel in tako pomagajo posamezniku vztrajati do cilja in povečajo njegovo željo, da bi bralno izkušnjo še ponovil. Za razvijanje bralne motivacije v šoli in razredu so pomembni različni dejavniki: učitelj kot bralni model, glasno branje učencem, dostopnost raznolikega bralnega gradiva, možnost izbire bralnega gradiva ter pogovori in druženje ob knjigah. V teoretičnem delu diplomske naloge bomo podrobneje preučili učno motivacijo, motiviranje učencev v šoli, motivacijo pri pouku književnosti ter motivacijo za branje. V empiričnem delu diplomske naloge bomo raziskali, ali se učitelji književnosti trudijo vplivati na povečanje učne motivacije učencev, na motiviranost za sodelovanje pri pouku ter na bralno motivacijo učencev. Zanima nas tudi, kakšen učinek imajo določena sredstva zunanje učne motivacije na učence, kakšne so bralne in učne navade učencev ter njihovi predlogi za izboljšanje pouka književnosti.
Ključne besede: motivacija, učna motivacija, motiviranje učencev v šoli, motivacija pri pouku književnosti, motivacija za branje.
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 2968; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (803,56 KB)

17.
OPISMENJEVANJE NA DVOJEZIČNIH OSNOVNIH ŠOLAH V PREKMURJU
Petra Kavaš, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge Opismenjevanje na dvojezičnih osnovnih šolah v Prekmurju je bilo ugotoviti ali obstajajo razlike pri branju in pisanju v slovenščini glede na jezik, v katerem se učenci opismenjujejo. V raziskavo so bili vključeni vsi učenci drugih razredov dvojezičnih osnovnih šol v Prekmurju. Opismenjenost smo preverjali z dvema preizkusoma novembra 2008 in marca 2009 ter v raziskavo vključili iste učence. Tako smo ugotavljali tudi posameznikov napredek na področju branja in pisanja. Ugotovili smo, da pri opismenjevanju v slovenščini ne obstajajo bistvene razlike glede na jezik, v katerem se učenec opismenjuje. Ključni dejavnik za uspešnost imajo individualne sposobnosti učencev.
Ključne besede: opismenjevanje, branje, pisanje, dvojezičnost, jezik opismenjevanja, slovenščina, madžarščina
Objavljeno: 05.01.2010; Ogledov: 2228; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

18.
BRALNI INTERESI IN BRALNA MOTIVACIJA UČENCEV V OSNOVNIH ŠOLAH NA PODROČJU VZHODNE ŠTAJERSKE
Irena Grašič Arnuš, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava bralne interese in bralno motivacijo učencev v osnovnih šolah na področju vzhodne Štajerske. Temelji na teoretičnih spoznanjih, dokazanih s praktičnimi izsledki in podkrepljenih z izvedbo ankete ter njeno analizo. Slednja govori o tem, kakšna bralna motivacija se uporablja in izvaja pri otrocih od rojstva do konca osnovne šole. Bralni interesi so v današnji družbi zelo različni. Odvisni so predvsem od okolja, v katerem posameznik živi, motivacije, ki jo dobi za branje, in tudi od vzgoje v otroštvu. Dejstvo je, da so za otrokov bralni razvoj potrebni že starši, ki otroku posredujejo prvi vtis o branju in knjigah ter mu le-te tudi približajo. Prvo pomoč dobijo od vzgojiteljev v vrtcu in vseh ljudi, ki se gibljejo ob otroku, ko odrašča, in sicer od staršev, vrstnikov ter okolice. Šele kasneje pridejo na vrsto učitelji - kot strokovni delavci, ki so za to izobraženi. Rezultati izvedenega anketiranja učencev so pokazali, da učenci v šolah, kjer sem izvedla anketo (tako v šoli kot v prostem času) zelo malo berejo. Učenci svoj prosti čas raje izkoristijo za ukvarjanje z računalnikom in gledanje televizije, redki pa se raje, kot da bi posegli za kakšnim dobrim čtivom, ukvarjajo s športom. Na drugi strani pa izjave učiteljev dokazujejo, da se trudijo branje učencem čim bolj približati in jim vzbuditi zanimanje zanj, in sicer z aktivnimi učnimi metodami dela ter motivacije pri pouku slovenščine.
Ključne besede: Ključne besede: bralni interesi, bralna motivacija, pouk slovenščine v OŠ, učni cilji za izboljšanje zanimanja za branje, starši, učitelji, šola.
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 3372; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (714,10 KB)

19.
BRALNI INTERESI UČENCEV V OSNOVNI ŠOLI
Maja Gomboc, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni bralni interesi učencev drugega in tretjega triletja dveh osnovnih šol v Zasavju. V teoretičnem delu je najprej predstavljeno branje na splošno, vrste branja, bralni razvoj, bralne sposobnosti; pišemo pa tudi o različnih tipih bralcev, bralni motivaciji, nagrajenih mladinskih knjigah in bralni znački. V empiričnem delu predstavimo rezultate raziskave o bralnih interesih, ki smo jo izvedli na dveh osnovnih šolah v Zasavju. Rezultati kažejo, da interes za branje s starostjo učencev pada; učenci tretjega triletja berejo statistično značilno manj kot učenci drugega triletja. Opazne so tudi razlike v bralnem interesu med fanti in dekleti. Dekleta berejo statistično značilno pogosteje kot fantje. Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično pomembne razlike med učenci drugega in tretjega triletja tudi v najpogosteje branih knjižnih žanrih. Medtem ko učenci drugega triletja radi prebirajo pustolovske knjige, učenci tretjega triletja radi posežejo tudi po knjigah z ljubezensko tematiko in po knjigah, ki obravnavajo določene probleme. Razlike se pojavljajo tudi med fanti in dekleti; dekleta rada berejo knjige z ljubezensko tematiko in knjige, ki obravnavajo določene probleme, fante pa bolj privlačijo knjige z znanstvenofantastično tematiko. Pri vseh učencih je eden najpomembnejših dejavnikov za izbiro knjige naslov. Rezultati so pokazali, da tako učenci drugega kot učenci tretjega triletja najraje prebirajo prozna besedila. V zadnjem delu diplomske naloge predstavimo seznam nekaterih bolj in manj priljubljenih literarnih del, ki so jih navedli učenci.
Ključne besede: branje, bralni interesi, osnovna šola, pogostost branja, mladinska literatu
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 2168; Prenosov: 352
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

20.
PREVERJANJE UČINKOVITOSTI SPLOŠNE ŠTUDIJSKE STRATEGIJE V 5. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Nataša Verhnjak, 2010, diplomsko delo

Opis: Če znamo brati, to še ne pomeni, da prebrano tudi razumemo. Za to potrebujemo veliko več kot samo dekodiranje ali prepoznavanje tiskanih/pisanih simbolov — črk, besed ali besednih skupin. Ker pa se marsikdaj zgodi, da prebranega ne razumemo v celoti, ali si prebrano težko zapomnimo, si lahko pomagamo z različnimi bralnimi strategijami. Te strategije moramo dobro poznati in jih ustrezno uporabljati. Poznamo več vrst strategij, ki jih lahko uporabljamo v različnih delih učnega procesa, in kompleksne bralne strategije, ki zajemajo celoten učni proces. Ena izmed kompleksnih bralnih strategij je splošna študijska strategija. Učinkovitost te strategije sem preizkusila v dveh petih razredih devetletne osnovne šole. Napredek pri učencih eksperimentalnega razreda se je pokazal že po sedmih tednih uporabe te strategije.
Ključne besede: branje, bralno razumevanje, bralne strategije, kompleksne bralne strategije, splošna študijska strategija.
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 2517; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici