| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


121 - 130 / 138
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
121.
Spremljanje napredka učencev prvega razreda v začetnem branju s pomočjo preizkusa pismenosti
Lea Plajnšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga v teoretičnem delu temelji na obravnavi branja in pisanja otrok/učencev v prvem razredu. Osredotočena je tako na povezavo med glasovnim zavedanjem in začetnim branjem, kot na začetno branje − temeljno veščino, ki jo otrok/učenec usvoji v prvem razredu.V nalogi je razloženo opismenjevanje, metode opismenjevanja in faze branja; opisano in pojasnjeno je, kako pri otroku/učencu razvijamo predbralne in predpisalne spretnosti. Sočasno z branjem se odvija tudi proces bralnega razumevanja, saj je pomembno, da otrok prebrano tudi razume. Predstavljeni so različni dejavniki, ki vplivajo na branje otroka, kot sta bralna motivacija in hitrost branja. Pomemben je tudi govorni razvoj otrok/učencev, zato je eno poglavje namenjeno samo temu. Ker se vedno več otrok srečuje s težavami pri branju, je v magistrsko nalogo vključeno tudi poglavje o tem, kje se težave pojavljajo, kako jih reševati in kakšne so vloge staršev in učitelja pri nudenju ustrezne pomoči otroku/učencu. Predstavljene so tudi štiri komunikacijske veščine. Preizkus pismenosti vključuje tudi pisanje, v zaključnem teoretičnem delu naloge je opisano pisanje otrok v prvem razredu. Empirični del temelji na spremljanju napredka učencev prvega razreda v začetnem branju s preizkusom pismenosti. Preučila sem razvoj branja učencev v dveh obdobjih, ob vstopu v šolo in po šestih mesecih učenja. Raziskava temelji na deskriptivni in kavzalno neeksperimentalni metodi empiričnega pedagoškega raziskovanja. Uporabila sem osnovno deskriptivno statistiko za odvisne vzorce, in sicer t-test. Raziskava temelji na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev petih osnovnih šol na območju Zavoda za šolstvo Maribor, ki obiskujejo prvi razred. Vzorec je obsegal okoli 260 učencev. Podatki so zbrani s testom znanja za učence prvega razreda. Ta test znanja je bil enak na začetku šolskega leta in kasneje v drugem preverjanju meseca aprila. Podatke sem nato obdelala s pomočjo programa SPSS.
Ključne besede: Branje, opismenjevanje, spretnosti, razumevanje, govorni razvoj, motivacija, komunikacijske sposobnosti, pisanje.
Objavljeno: 05.06.2018; Ogledov: 362; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (611,23 KB)

122.
Predstavitev sodobne slikanice v Italiji
Nives Zudič Antonič, Livio Sossi, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku seznanjamo z značilnostmi slikanice, s poudarkom na umetnostnih in pedagoških vidikih sodobne ilustracije, ki jih objavljajo italijanske založbe. Srečanje predšolskega otroka s knjigo poteka predvsem s pomočjo branja preko vizualnih podob. Ilustracija lahko ponazori specifično pripovedno črto zgodbe, uvaja lastna jezikovna pravila in s tem spodbuja otroka k njihovemu dekodiranju. Slikanice sporočajo vsebino zgodbe s sliko in besedo ter s prepletanjem obojega. Njihov vpliv na razvoj procesov predbralne pismenosti je zato izjemen. Zaradi tega svoj prispevek začenjamo s predstavitvijo razvoja moderne slikanice v Italiji, nadaljujemo z analizo interakcije med besedo in sliko ter poskušamo osvetliti pomen, ki ga ima za otroke ustrezno razumevanje vizualnih podob. Obenem si prizadevamo spodbujati razvoj zgodnje vizualne pismenosti ter poudariti pomen branja slikanic za otrokov vsesplošen razvoj.
Ključne besede: slikanice, predšolska vzgoja, italijanske slikanice, predšolski otroci, branje podob
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 317; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (260,44 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

123.
Učenje učenja govora in jezika pri učencih z motnjo v duševnem razvoju na primeru knjige v lahkem branju
Nina Volčanjk, 2018, magistrsko delo

Opis: Besedila v obliki lahkega branja omogočajo odraslim in otrokom z motnjo v duševnem razvoju, da se v današnjem okolju počutijo kot enakovredni in samostojnejši posamezniki. Posamezniki z motnjo v duševnem razvoju namreč počasneje usvajajo znanje ter počasneje razvijajo kompetence govora, jezika in komunikacije. Besedila v obliki lahkega branja jim omogočajo, da se samostojno izobražujejo, širijo svoje obzorje in razvijajo svoj besedni zaklad ter kompetenco učenja učenja, katere sestavni deli so govor, jezik in komunikacija. Rezultati v empiričnem delu naloge so pokazali, da učenci z lažjo motnjo v duševnem razvoju bolje razumejo besedilo v obliki lahkega branja (eksperimentalna skupina) kot običajno besedilo v primerjavi z učenci, kjer smo brali besedilo v običajni obliki (kontrolna skupina). Prav tako so rezultati pokazali, da so kompetence govora, jezika in komunikacije statistično značilno višje pri učencih, ki so poslušali besedilo v obliki lahkega branja. Učenci, ki so poslušali besedilo v obliki lahkega branja, so svojo razlago pogosteje podkrepili na primerih iz besedila, v večji meri pravilno odgovarjali in pojasnjevali besedne zveze in imeli so manj težav z vzročno-posledičnimi razmerji in argumentacijo svojih dogovorov kot učenci kontrolne skupine. V celoti so bili odgovori učencev v eksperimentalni skupini bolje strukturirani, imeli so kompleksnejšo strukturo povedi, odgovarjali so bolj samozavestno in prepričano od svojih vrstnikov v kontrolni skupini. Z raziskavo smo dokazali, da je uporaba besedil v obliki lahkega branja bolj učinkovita z vidika razvijanja kompetence učenja učenja na preučevanih postavkah (govor, jezik, komunikacija).
Ključne besede: motnja v duševnem razvoju, učenci s posebnimi potrebami, učenje učenja, lahko branje, govorno-jezikovne motnje, govor, jezik, komunikacija.
Objavljeno: 11.06.2018; Ogledov: 533; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

124.
Učna pomoč pri branju s pomočjo terapije s psom
Maja Grahel, 2018, magistrsko delo

Opis: V nalogi obravnavamo učno pomoč pri branju s pomočjo terapije s psom. Gre za razmeroma nov pristop v Sloveniji, zato je na to temo narejenih malo empiričnih raziskav. V naši raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo z izvedbo polstrukturiranih intervjujev. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšne so temeljne značilnosti terapije branja s pomočjo psa, kateri učinki na področju branja se pojavljajo pri otrocih po terapiji branja s psom in kakšne so najpogostejše skrbi oziroma pomisleki v zvezi s terapijo. Intervjuvali smo vodnico psa, ki terapijo izvaja, dva otroka, vključena v terapijo branja s psom in njuna starša. Terapija branja s psom poteka tako, da otrok bere psu, ki leži zraven njega na blazini in ga med tem boža, se ga dotika, kar nanj deluje sproščujoče. Otroci ob branju s psom uživajo. Starši so za terapijo branja s psom izvedeli na osnovni šoli, otroka pa so v program vključili zaradi težav na področju branja. Vodnica psa, starši in otroci poročajo o tem, da terapija s psom pozitivno vpliva na otrokovo bralno kompetentnost, motivacijo za branje in odnos do branja, bralno samozavest ter pozornost in koncentracijo pri branju. Branje s psom ravno tako zmanjšuje stres, ki se pri otrocih pojavlja ob neuspehih pri branju. Vpliva terapije branja s psom na socialne interakcije otrok v razredu v raziskavi nismo zaznali. Ravno tako vključeni v raziskavo v zvezi s terapijo s pomočjo psa nimajo nobenih skrbi ali pomislekov, razen vodnice psa, ki poudarja, da je vedno treba imeti v mislih, da lahko nastane nepredvidljiva situacija.
Ključne besede: branje, psi, težave pri branju, terapija s psom
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 230; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (971,50 KB)

125.
Učenje učenja odraslih z motnjo v duševnem razvoju s pomočjo lahkega branja
Simona Kuplen, 2018, magistrsko delo

Opis: Za izobraževanje odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju je ključno vseživljenjsko izobraževanje. Del vseživljenjskega izobraževanja je učenje učenja. Odrasli z motnjo v duševnem razvoju imajo znižane intelektualne zmožnosti, zato potrebujejo drugačne načine, metode in strategije poučevanja in učenja. Pri tem je pomembno, da se tudi sami naučijo načinov, metod in strategij, kako se učiti. Eden izmed načinov, kjer si odrasli z motnjo v duševnem razvoju lahko pridobivajo zanje pomembne informacije je lahko branje. Lahko branje je napisano v njim primerni, razumljivi in lahko berljivi obliki. V empiričnem delu naloge smo preverjali sposobnosti učenja odraslih z motnjo v duševnem razvoju s pomočjo besedila v lahkem branju. Raziskava je bila narejena v Varstveno delovnem centru Murska Sobota. S testiranjem v lahkem branju smo dosegli pozitivne učinke na kognitivnem področju, predvsem glede spomina in zapomnitve informacij. Pri tem smo preverjali tudi ustreznost besedila, ki smo ga pripravili v ta namen. Ugotovili smo, da je aktivno učenje odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju mogoče in učinkovito, saj se je povečala njihova informiranost o izbrani tematiki.
Ključne besede: odrasli z motnjo v duševnem razvoju, učenje učenja, lahko branje, metode
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 437; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (6,80 MB)

126.
Dostopnost Ustave RS za ljudi z motnjami v duševnem razvoju
Živa Jakšić Ivačič, Barbara Kadunc, Špela Mlakar, Špela Schmid, 2018, strokovni članek

Opis: Konvencija o pravicah invalidov zahteva, da so vse informacije dostopne invalidom v njim razumljivi obliki. Namen prispevka je evalvirati proces prirejanja Ustave Republike Slovenije v lahko berljivo in razumljivo obliko s poudarkom na udeležbi lektorjev z motnjami v duševnem razvoju. Štiri člene ustave smo priredile v dve obliki, pri preverjanju pa smo ugotovile, da si lektorji želijo vseh informacij, ki so v izvirnem besedilu člena, vendar v njim razumljivi obliki. Izrazili so željo, da bi ob prvi različici priredbe, zvesti izvirnemu besedilu, imeli tudi razlagalno različico.
Ključne besede: Konvencija o pravicah invalidov, Ustava RS, lahko branje, lektorji, motnje v duševnem razvoju
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 293; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (526,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

127.
Vpliv nekaterih dejavnikov govornega razvoja na otroke, stare 3-4 leta
Špela Jereb, 2019, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu z naslovom Vpliv dejavnikov govornega razvoja v skupini otrok, starih 3 do 4 leta, avtorica najprej s pomočjo literature opisuje govorni razvoj, njegove stopnje ter podrobno opiše dejavnike govornega razvoja. Dejavniki, kot so spol, starost, izobrazba staršev in branje otroku imajo lahko velik vpliv na govorni razvoj, kar potrjujejo tudi številne raziskave, zato smo vpliv teh dejavnikov na otrokov govorni razvoj podrobno raziskali. Otroci obožujejo, ko jim beremo ali jih peljemo v knjižnico, s čimer jih tudi bralno motiviramo za kasnejše obdobje in vsakdanje življenje. Starši otrokom dajejo zgled in jim pomagajo pri razvoju govora. Z njihovo pomočjo otrok usvoji govor. Pri tem je zelo pomembno otrokovo ožje okolje, saj ga to lahko spodbudi ali zavre. Da bi lahko otroku pomagali in preprečili ovire v razvoju govora, moramo poznati dejavnike, ki nanj vplivajo. V naši nalogi smo ugotavljali, ali dejavniki govornega razvoja vplivajo na govorni razvoj otrok. Rezultate smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov za starše in iz njih prepoznali, kateri dejavniki vplivajo na govorni razvoj. Iz raziskave pa smo ugotovili, da ima izobrazba staršev v nekaterih primerih vpliv na otrokov govorni razvoj. Ne moremo pa potrditi, da ima spol otroka, starost otroka in spol starša kakršenkoli vpliv na razvoj govora.
Ključne besede: govori razvoj, izobrazba staršev, spol otroka, branje, obisk knjižnice
Objavljeno: 02.04.2019; Ogledov: 210; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (575,24 KB)

128.
Razvoj branja v drugem starostnem obdobju
Martina Gjerek, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Razvoj branja v drugem starostnem obdobju smo se v prvem delu posvetili pomenu branja v predšolskem obdobju. Predstavili smo, kaj otroka motivira, da bere, kaj pomeni spodbudno in branju primerno okolje doma in v vrtcu, kakšno vlogo ima vzgojitelj in morebitne težave, ki se lahko ob branju in razvoju pojavljajo. Nato smo opredelili predšolsko pismenost, kjer imata veliko vlogo družinska pismenost in koncept tiska, kot pomembne dejavnike za uspešno branje pa smo razložili in spoznali še slušno, glasovno in vidno oziroma grafično zavedanje ter abecedni princip. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti, kakšen je razvoj otrok v pomurskem vrtcu na podlagi prepoznavanja in poimenovanja črk. To dejavnost smo izvedli z dvajsetimi otroki, starimi 4, 5 in 6 let. Glede na pridobljene rezultate prejšnje dejavnosti, smo izbrali posameznike, ki so sodelovali pri drugi dejavnosti, kjer so prebrali enostavne besede. Vse rezultate smo vnesli v tabele in jih interpretirali.
Ključne besede: Razvoj branja, zaznavne sposobnosti, prepoznavanje črk, poimenovanje črk, branje besed.
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 152; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (913,66 KB)

129.
Branje v angleščini in odstopanja v izgovorjavi angleščine glede na težavnost besedila
Zala Horvatič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili različne vidike psiholingvistike, ki se ukvarja prav s prejemanjem, procesiranjem in tvorjenjem jezika v možganih. V teoriji smo zajeli tudi osnove fonetike in fonologije in opise glasov ter procesov, pomembnih za našo raziskavo. Naslonili smo se na raziskave dr. Klementine Jurančič in dr. Rastislava Šuštaršica, ki sta vodilna raziskovalca angleške fonetike na slovenskih tleh. Postavila sta temelje izgovarjave angleščine pri Slovencih, ki so bili teoretično izhodišče magistrske naloge. Ker je naša raziskava bazirala na branju teksta, smo se v teoretičnem delu ukvarjali tudi s temo glasnega branja. V magistrski nalogi se nismo ukvarjali z vsemi angleškimi fonemi, temveč smo se osredotočili na nekatere soglasnike in procese, pri katerih sodelujejo. Ugotovili smo veliko različnih pomembnih novosti, ki jih je mogoče raziskovati vnaprej in ki nam dajejo pomemben vpogled v govor naših študentov. Glavni cilji naše magistrske naloge so bili smiselnosti teoretičnih problemov/vidikov fonetike in fonologije pri študiju angleškega jezika v Sloveniji ter njenega poučevanja. Tukaj se je smiselno vprašati, koliko časa je dovolj, da študentom predstavimo fonetiko in fonologijo, da jo razumejo, znajo in ponotranjijo. Glede na to, da je govorjeni jezik prvi stik pri spoznavanju novih ljudi, je v tujem okolju izgovarjava angleščine izjemnega pomena, sploh za študenta angleškega jezika, kaj šele za bodočega profesorja angleščine, ki želi svoje znanje predajati mladim umom.. Angleška fonetika in fonologija je izjemno pomemben predmet, ki ga študentje angleškega jezika spoznajo v prvem letniku. Zaradi tega s to magistrsko nalogo iščemo načine, kako lahko teoretični del predmeta fonetike infiltriramo v praktični del, da bi se študentje pri predmetu čim več naučili in uporabili svoje znanje fonetike v vsakdanjem življenju. Zaradi kompleksnosti fonetike in fonologije je treba najprej raziskati dejansko znanje študentov angleščine Univerze v Mariboru. V magistrski nalogi smo raziskovali angleško izgovarjavo 20 študentov UM, prvega letnika 1. stopnje bolonjskega sistema, smeri Angleški jezik in književnost. Nekaj smernic, na katere smo bili med našo raziskavo posebej pozorni, smo dobili iz prejšnjih raziskav dr. Klementine Jurančič in dr. Rastislava Šuštaršica, ki sta naša vodilna raziskovalca angleške fonetike. Študentom smo pripravili dva različna teksta, in sicer odlomek iz pravljice Piskač iz Hamelina in odlomek iz zgodovinske monografije. Prvi tekst, ki je bil zgodovinska monografija, je vseboval nekaj besed, ki jih v prostem govoru zelo redko zasledimo, zato smo ga klasificirali kot težek tekst. Drugi tekst smo označili za lahkega zaradi enostavnega in vsem znanega besedišča iz pravljice. Med obdelavo rezultatov smo uporabili program SPSS, ki nam je z Paired Samples T-Test pokazal zanimive rezultate. Na tem mestu moremo opozoriti na majhen vzorec sodelujočih (dvajset študentov). Test je pokazal, da so odstopanja med lahkim in težkim tekstom minimalna, kar pomeni, da so študenti, ki so imeli dobre rezultate na lahkem tekstu, prenesli znanje na težek tekst. Le temu rečemo govorne navade ali po angleško “speech habits. Pri tem enakem testu, pa so se nam pokazala tri odstopanja, ki so se nagibala v eno ali drugo smer; torej v prid težkemu ali lahkemu tekstu. Zreducirana zvenečnost v začetnih soglasniških sklopih (z izjemo aspiracije) (60% mean v prid tekstu 1) je imel eno besedo (flowers) za glas /l/ in dve (izmed treh) za /r/, zreducirana zvenečnost v končnem soglasniškem sklopu (aritmetična sredina/povprečje/mean 22% v prid tekstu 2) je imel le en reprezentativni glas za process (/b/), in variante morfemov (44,5% v prid tekstu 2) so imeli neenakomerno porazdeljene besede, kjer so se lahke besede ponavljale ( beseda rats tudi 7 krat. Poleg tega ne moremo čez dejstvo, da je pri glasnem branju vključen stres in vsi ostali procesi, ko beremo v tujem jeziku.
Ključne besede: študentje, Branje, Soglasniki, Fonetika, Fonologija, Izgovarjava, Aspiracija
Objavljeno: 17.04.2019; Ogledov: 241; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

130.
Vpliv spodbudnega in nespodbudnega okolja na znanje (predznanje) učencev na področju branja in pisanja ob vstopu v šolo
Daša Černigoj, 2019, magistrsko delo

Opis: V večjih mestih se osnovne šole nahajajo v različno spodbudnih okoljih, ki lahko pozitivno ali negativno vplivajo na otroke. Namen magistrske naloge je ugotoviti, ali spodbudno oziroma nespodbudno okolje vpliva na predznanje oziroma znanje učencev na področju branja in pisanja ob vstopu v šolo. S tem namenom je bilo na dveh šolah v severovzhodni Sloveniji na začetku šolskega leta 2017/2018 izvedeno preverjanje, ki je bilo sestavljeno za potrebe preverjanja in preizkušanja pismenosti v prvih razredih. V teoretičnem delu naloge sta opisani poglavji o pismenosti in opismenjevanju samem, opisane pa so tudi vse štiri komunikacijske dejavnosti (poslušanje, govorjenje, branje, pisanje). V nadaljevanju je opredeljena tudi diferenciacija in individualizacija. V empiričnem delu je raziskano temeljno vprašanje magistrske naloge, ali okolje, iz katerega učenci prihajajo, vpliva na njihovo znanje/predznanje branja in pisanja ob vstopu v šolo. Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja, le ta pa je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev prvih razredov šole, ki so prihajali iz spodbudnega okolja ter šole, ki je prihajala iz nespodbudnega okolja. Rezultati so predstavljeni s pomočjo tabel in grafov. Ti so pokazali, da spodbudno oziroma nespodbudno okolje vpliva na učenčevo predznanje branja in pisanja, saj so učenci, ki so prihajali iz spodbudnega okolja, pri reševanju preizkusa pismenosti dosegali boljše rezultate pri vseh nalogah testa znanja, kot učenci, ki so prihajali iz nespodbudnega okolja.
Ključne besede: Opismenjevanje, preizkus pismenosti, preverjanje predznanja, spodbudno in nespodbudno okolje, prvi razredi, branje, pisanje.
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 123; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici