| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


111 - 120 / 138
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
111.
Saša Jazbec: Man taucht in eine andere Welt ein ...
Dejan Kos, 2011, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: Jazbec Saša: Man taucht in eine andere Welt ein ---, literarne vede, literarna metodologija, literarna didaktika, ocene in poročila, študij, branje
Objavljeno: 30.05.2017; Ogledov: 358; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (351,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

112.
Začetno branje v predšolskem obdobju
Tjaša Krajnc, 2017, diplomsko delo

Opis: Otrokova pismenost se pričenja razvijati pred vstopom v šolo s pomočjo bralnih in pisnih vzorcev. Takšni vzorci otroku pripomorejo pri doživljanju okolja in ga seznanijo s socialno interakcijo odraslih. Otrokove izkušnje, ki se pojavljajo že ob rojstvu imajo pomembno vlogo pri razvoju pismenosti. Predhodne izkušnje pripomorejo k otrokovemu razvijanju bralnih in pisnih spretnosti. Starši in vzgojitelji, ki skrbijo za otroka, so njegovi prvi učitelji in tudi prvi zgled. Učijo ga govoriti v različnih okoliščinah, in mu dajati zgled ter kako in za kaj uporabiti pismenost. Začetek razvoja otrokove pismenosti poteka predvsem spontano in ob vsakodnevnih dogodkih. Ko otrok prepozna prve črke ali znane besede, pravimo, da pismenost postopoma narašča. Namen empiričnega dela je bil raziskati in ugotoviti kakšno predznanje imajo otroci, ki so tik pred vstopom v šolo, na področju začetnega branja. Zanimalo nas je, ali otroci prepoznajo, kaj prikazujejo sličice, ali prepoznajo črke abecede, znajo besedam določiti začetni in končni glas, poiskati sopomenki, brati besede in razumeti krajše besedilo. Rezultate smo vnašali v tabele in jih tudi interpretirali.
Ključne besede: pismenost, razvoj pismenosti, komunikacijske dejavnosti, dejavniki začetnega opismenjevanja, prepoznavanje sličic, začetni in končni glas besed, iskanje sopomenki, prepoznavanje črk, branje besed, razumevanje neumetnostnega besedila.
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 597; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (882,36 KB)

113.
VPLIV OKOLJA NA BRALNO MOTIVACIJO PRI UČENCIH 3. RAZREDA
Patricija Jazbec, 2017, magistrsko delo

Opis: Branje ima v današnjem času zelo velik pomen pri vsakdanjem delovanju posameznika. Velik poudarek branju se tako posveča tudi v šolah. Nekateri učenci se branja veselijo in učitelji nimajo težav z navduševanjem za branje. Na drugi strani pa so tu učenci, ki ob vstopu v šolo zaradi pomanjkanja stika s knjigo v predšolskem obdobju, niso tako zelo bralno motivirani. Priseljuje se veliko ljudi iz različnih držav, ki jim materni jezik ni slovenščina, zato imajo otroci težave pri komunikaciji z vrstniki, jeziku in posledično pri branju. V teoretičnem delu smo zbrali razna spoznanja o branju in bralnih sposobnostih, veliko pozornosti smo namenili bralni motivaciji in vplivu staršev, vrstnikov in učitelja nanjo. Zapisali smo tudi metode in oblike dela za uspešno motiviranje učencev za branje. V naši nalogi smo raziskali kakšna je bralna motivacija otrok v tretjem razredu in kako vzpodbudno oz. nevzpodbudno okolje vpliva na bralno motivacijo. Anketirali smo učence dveh različnih šol. Na eni izmed šol so bili anketirani učenci predvsem z manj vzpodbudnega okolja in priseljenci, na drugi šoli pa učenci, ki prihajajo iz vzpodbudnega okolja. Rezultate anket smo primerjali glede na vzpodbudno oz. nevzpodbudno okolje in spol.
Ključne besede: branje, bralna motivacija, dejavniki branja, tipologija bralcev, 3. razred, vpliv vzpodbudnega okolja, razlike med spoloma v branju, metode in oblike dela za spodbujanje bralne motivacije
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 604; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

114.
In vse tiho je bilo: uporaba literarnih del pri poučevanju angleščine v višjih razredih osnovne šole
Irena Tertinek, 2017, magistrsko delo

Opis: Literarna dela pomembno vplivajo na hitrost napredovanja pri učenju tujega jezika, zato jih želimo pri pouku spodbujati, tako intenzivno, kot tudi ekstenzivno branje. Magistrsko delo je zasnovano kot zaključena celota s teoretičnim uvodom in praktičnimi primeri uporabe v nadaljevanju. Prikazuje teoretične osnove pomena uporabe literarnih del pri poučevanju angleščine, pomen uporabe literarnih del pri poučevanju angleščine v luči že izvedenih raziskav v Sloveniji, napotke za uporabo literarnih del ter primere učnih priprav in potrebnih didaktičnih pripomočkov za uporabo pri poučevanju angleščine v višjih razredih osnovne šole.
Ključne besede: literarna dela, poučevanje angleščine, angleščina kot tuji jezik, osnovna šola, ekstenzivno branje, intenzivno branje, učne priprave.
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 468; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (3,14 MB)

115.
Pisanje nareka v 3. razredu osnovne šole v pomurski regiji
Jasmina Ritonja, 2018, magistrsko delo

Opis: Učitelji, ki poučujejo v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju devetletne osnovne šole, se poslužujejo komunikacijskega modela poučevanja, katerega končni rezultat je praktično in ustvarjalno obvladovanje komunikacijskih dejavnosti. Doseganje pravopisnih zmožnosti učencev lahko preverjamo na različne načine, med enega izmed njih sodi tudi pisanje nareka. S pomočjo nareka učitelj preveri pravopisno zmožnost učencev, hkrati pa pridobi vpogled v sposobnost branja in pisanja, kar mu daje smernice za nadaljnje delo s posamezniki v razredu. Glavni namen našega raziskovanja je s pisanjem narekov preveriti pravopisno zmožnost učencev 3. razreda v eni izmed pomurskih osnovnih šol. V teoretičnem izhodišču magistrskega dela so opredeljeni proces opismenjevanja in komunikacijske sposobnosti, med katerimi smo izpostavili poslušanje, branje in pisanje. Predstavili smo tudi motnje pri branju in pisanju. Posebno pozornost smo namenili opredelitvi nareka, predstavitvi pisanja nareka, pravopisu in ciljem pravopisnih zmožnosti za 1. vzgojno-izobraževalno obdobje. V sklopu empirične raziskave magistrskega dela smo s pisanjem narekov učencev 3. razreda izbrane osnovne šole v pomurski regiji preverjali pravopisne zmožnosti učencev. Preverjanje pisanja nareka smo izvajali dvakrat, saj smo pridobljene rezultate obeh preverjanj primerjali med seboj.
Ključne besede: opismenjevanje, poslušanje, branje, pisanje, pisanje nareka, pravopis, cilji pravopisne zmožnosti
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 470; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (914,90 KB)

116.
Kako približati šolsko knjižnico otrokom z disleksijo
Breda Bizjak, 2012, strokovni članek

Opis: V prispevku so na kratko predstavljeni disleksija in vzroki za njen pojav. Podane so težave oseb z disleksijo. Ena največjih je branje in pri izboljšanju kakovosti bralne pismenosti lahko odigrajo pomembno vlogo knjižnice, še posebej šolske. Predstavljene so mednarodne smernice za knjižnične storitve za osebe z disleksijo. Prikazan je pomen šolskega knjižničarja kot posrednika med otrokom z disleksijo in knjigo. Spodbuden in ustrežljiv odnos šolskega knjižničarja do otrok z disleksijo veliko prispeva k uspešnosti le-teh. Pozornost je osredotočena tudi na šolsko knjižnico kot prostor in pomagala v njej, da se otroci z disleksijo lažje znajdejo v samem prostoru. Zelo pomembno je, da so napisano gradivo oziroma knjige oblikovane tako, da otrokom z disleksijo omogočajo več časa za njihovo razumevanje. Izbira primernih knjig za otroke z disleksijo veliko prispeva k njihovi pozitivni samopodobi.
Ključne besede: šolske knjižnice, šolski knjižničarji, disleksija, otroci, branje, bralna pismenost
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 270; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (150,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

117.
Procesi učenja z vidika učnih težav učencev pri matematiki
Amalija Žakelj, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: V uvodu pišemo o procesih učenja matematike: o razvoju matematičnih pojmov, o številskih in prostorskih predstavah, o branju in razumevanju besedila idr. Osrednji del prispevka namenjamo raziskavi, s katero smo ugotovili, da se opredeljevanje procesov učenja, ki so povezani z učnimi težavami učencev pri matematiki, statistično značilno ne razlikuje med učitelji razrednega pouka in učitelji matematike. Oboji kot procese učenja, pri katerih se najpogosteje pojavljajo učne težave pri učenju matematike, izpostavljajo razvoj številskih predstav, razvoj matematičnih pojmov, logično sklepanje ter branje in razumevanje besedila. Vsi procesi učenja, ki so jih učitelji ocenili kot procese učenja, ki najbolj ovirajo učenje, imajo dokaj izenačene povprečne ocene glede stopnje zahtevnosti, in sicer od 2,6 do 2,8, kar je zelo blizu oceni zelo otežuje učenje.
Ključne besede: učne metode, učenje, matematika, učne težave, procesi učenja, razvoj številskih predstav, branje in razumevanje besedila, ovire pri učenju matematike
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 242; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (116,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

118.
Preverjanje pismenosti prvošolcev pred in po obravnavi črk
Dragana Vasić, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na preverjanje pismenosti prvošolcev pred in po obravnavi črk. V teoretičnem delu so predstavljene sporazumevalne dejavnosti, in sicer spretnost poslušanja, govorjenja, branja in pisanja. Človek najprej posluša, nato se nauči govoriti, potem pa še brati in pisati. Poslušanje je temelj za razvoj naslednjih treh spretnosti. Govorjenja se otrok nauči s pomočjo poslušanja. Branja in pisanja se uči nevede, že v predšolskem obdobju. V prvem razredu osnovne šole se začne proces opismenjevanja, tj. poučevanje branja in pisanja. Opismenjevanje poteka sistematično ter prosto s spodbujanjem prostega branje in pisanja. Vse štiri sporazumevalne dejavnosti so ključne za doseganje spretnosti branja in pisanja. V teoretičnem delu so zajeti tudi učni cilji iz učnega načrta za slovenščino, ki se uresničujejo pri razvoju sporazumevalnih veščin. Razvoj veščin ne poteka samo pri pouku slovenščine, ampak se tudi povezuje in širi med druge predmete v šoli. V empiričnem delu je bil namen raziskave preizkus pismenosti prvošolcev, da bi ugotovili napredek znanja pismenosti pred in po obravnavi črk. Poudarek preizkusa je bil na glaskovanju in pisanju besed po težavnosti. S pomočjo pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da se je znanje glaskovanja in pisanja po obravnavi črk od prvega do drugega preizkusa povečalo. V raziskavi je sodelovalo 5 mariborskih osnovnih šol. Oba preizkusa preverjanja pismenosti je rešilo 191 učencev.
Ključne besede: sporazumevalne dejavnosti, poslušanje, govorjenje, branje, pisanje, opismenjevanje, preizkus pismenosti
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 324; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

119.
Uporaba bralnih učnih strategij med dodiplomskimi študenti študijske smeri razredni pouk
Nejc Kotnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Študenti smeri razredni pouk oz. bodoči učitelji se skozi svoj študij naučijo bralnih učnih strategij, torej, kako najbolje naučiti učence brati ter se učiti. A vendar se ob vsem tem poraja vprašanje, ali ti isti študentje sploh aplicirajo naučene strategije pri branju in učenju svoje študijske literature oz. kako pogosto le-te uporabljajo. Na osnovi tega so nastala naslednja vprašanja: 1. Kako pogosto dodiplomski študenti razrednega pouka uporabljajo pridobljeno znanje o bralnih učnih strategijah pri lastnem študiju literature? 2. Kakšno vlogo oz. vpliv ima: 2.1. Letnik študija? 2.2. Celotni uspeh na splošni maturi? 2.3. Ocena na izpitu pri predmetu branje v 1. letniku dodiplomskega študija? Raziskava temelji na neslučajnostnem vzorcu dodiplomskih študentov študijske smeri razredni pouk Pedagoške fakultete v Mariboru, ki je sestavljen iz 142 študentov iz 1. in 4. letnika tega študija. Uporabljena metoda je kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da največ študentov pogosto oz. vedno uporablja dane strategije, najmanj pa te strategije uporablja redko oz. nikoli. S primerjavo študentov po letnikih glede na pogostost uporabe učnih strategij je možno ugotoviti, da se pogostost uporabe predstavljenih strategij med njimi skoraj ne razlikuje. Prav tako so izidi po preiskovanju razlik med uporabo bralnih učnih strategij ter uspehom pri maturi prikazali, da med študenti po večini ne obstajajo večje razlike. Približno podobno je z rezultati statistično pomembnih razlik med pogostostjo uporabe strategij ter oceno na izpitu pri predmetu branje. Po drugi strani pa je možno iz raziskovanja korelacij sklepati, da so študentje začeli pogosteje uporabljati strategije šele po maturi oz. šele takrat, ko so se jih naučili pri predmetu branje.
Ključne besede: bralne učne strategije, učenje, študenti razrednega pouka, branje, pogostost uporabe bralnih učnih strategij
Objavljeno: 11.04.2018; Ogledov: 531; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

120.
Disleksija in likovna umetnost
Leon Ravlan, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu poizkušamo poiskati povezavo med disleksijo in likovno umetnostjo. Opišemo znake disleksije, njene značilnosti in predstavimo nekaj umetnikov s statusom disleksika (Leonardo da Vinci, Pablo Picasso, Auguste Rodin, Andy Warhol in Robert Rauschenberg) ter doprinos njihovega razmišljanja za svet likovne umetnosti in njihovih del za razumevanje disleksije. V nadaljevanju je predstavljenih še nekaj likovnih del, ki se nanašajo na t. i. besedno umetnost (word art) ter lastno delo na temo disleksije. Mnogo avtorjev, umetnikov in psihologov se strinja, da je zgodnje odkritje disleksije velikega pomena za otrokov razvoj in napredek (Clancy, Davis & Braunn, Krajnc, Kruh, Medved, Mihelič). Disleksija ni odvisna od okolja in osebnostnih ter fizičnih lastnosti, saj ne razlikuje med otroci, odraslimi in ostarelimi, manifestira pa se v raznovrstnih težavah, ki jih osebe z disleksijo izkušajo, npr. v oteženem sledenju toka misli. Medtem ko ima večina ljudi bolj razvito levo možgansko hemisfero, je pri osebah z disleksijo, ravno nasprotno, najbolj izrazita desna hemisfera, ki je odgovorna za ustvarjalnost in umetniško izražanje. Ravno zato so osebe z disleksijo zelo kreativne, ko pa se takšni umetniki specializirajo za določeno področje, pa svoje zmožnosti razvijejo do nadpovprečne razsežnosti. Magistrsko delo temelji na delih več avtorjev, med njimi domačih: Marija Kavkler, Jure Mikuž in Polona Tratnik; ter tujih: Ronald Dell Davis, Maurice Merleau-Ponty, Claire Bishop idr. Magistrsko delo je tako zasnovano na teoretičnih besedilih naštetih avtorjev, ki delujejo na področju (likovne) umetnosti ali na področju (specialne) pedagogike, tem pa se pridružujejo številni drugi teoretiki, umetniki in drugi, ki se tako ali drugače navezujejo na dano tematiko. Posluževali smo se znanstvenih publikacij oz. monografij, znanstvenih člankov, intervjujev, spletnih virov in šolskih učbenikov. S pomočjo slednjih bomo poskušali potrditi oz. ovreči naša raziskovalna vprašanja, predpostavke oz. hipoteze.
Ključne besede: Branje, disleksija, likovna umetnost, zaznavanje, zrcalna podoba
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 552; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici