| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


101 - 110 / 138
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
101.
VPLIV MEDIJEV NA BRALNE NAVADE OSNOVNOŠOLCEV
Andreja Šantl, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo raziskali vpliv, ki ga imajo mediji na bralne navade mladostnikov. V današnjem času, ko se mediji razvijajo hitreje, kot jim lahko sledimo, je to zelo aktualna tema, saj je vedno težje opredeliti, do katere meje mediji pozitivno vplivajo na mladostnike in kdaj je treba uporabo medijev omejiti. Diplomsko delo smo razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se najprej posvetili definiciji branja, nato smo opredelili dejavnike branja in zajeli tematike, povezane z branjem v času osnovnošolskega izobraževanja, ter opisali in našteli načine spodbujanja branja. V drugem delu teoretičnega dela pa smo podrobneje opredelili in razčlenili še medije. Posvetili smo se definiciji medijev in našteli ter opisali pogoste množične medije. Velik poudarek smo namenili spletu in družbenim omrežjem, saj ti predstavljajo velik delež časa, ki ga mladostniki namenijo medijem. S pomočjo statističnih podatkov in predhodno objavljenih raziskav smo skušali prikazati vplive in razsežnosti uporabe spletnih medijev, kot so facebook, instagram in drugi, pri mladostnikih. Pregledali smo tudi zgodovinski razvoj medijev in teoretični del zaključili z opisom uporabe medijev v procesu izobraževanja. V drugem, empiričnem delu pa smo najprej predstavili raziskovalna vprašanja, podali hipoteze, predstavili metodologijo dela, nato pa s pomočjo anketnega vprašalnika, namenjenega predmetni stopnji osnovnošolcev osnovne šole x, pridobili informacije ter razčlenili in grafično prikazali rezultate ankete. Izpostavili smo tudi nekaj zanimivih povezav, kot na primer povezavo med pogostostjo uporabe medijev in bralnimi navadami ter primerjavo učnega uspeha s številom prebranih knjig letno. Namen diplomskega dela je podrobneje predstaviti in spoznati bralne navade šoloobveznih otrok ter ugotoviti, kakšen je vpliv medijev na njih. Predpostavljamo, da so zaradi časa, ki ga osnovnošolci namenijo medijem, okrnjene njihove bralne navade. Prav tako smo predstavili pozitivne in negativne strani medijev v procesu izobraževanja mladostnikov.
Ključne besede: branje, bralne navade, mediji, tiskani mediji, socialna omrežja, internet
Objavljeno: 04.08.2016; Ogledov: 898; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (931,14 KB)

102.
Kvalitativni vidik razumevanja branja v 3. in 4. razredu
Jožica Bigec, 2016, magistrsko delo

Opis: Branje uporabljamo v vsakdanjem življenju doma, na delovnem mestu in v družbi. Ob tem je potrebno poudariti, da je bralna sposobnost ključnega pomena za uspeh v našem življenju, vendar pa ni pomembno samo to, da neko besedilo znamo prebrati, ampak je zelo pomembno koliko in kako ga razumemo. Pomembno je, da otroci znajo iz besedila izluščiti ključne besede in informacije ter dojeti bistvo samega besedila, pa naj gre pri tem za umetnostno ali neumetnostno besedilo. Za boljše razumevanje prebranega imamo na voljo različne bralne strategije, ki jih učencem približa učitelj, učenci pa se jih poslužujejo predvsem z namenom, da bi si prebrano bolje zapomnili in razumeli. Bralno razumevanje oz. ravni razumevanja učencev preverjamo z različnimi vprašanji, ki nam dajejo odgovor na to koliko in kako je učenec razumel prebrano vsebino. V okviru slovenskega jezika je snov 3. razreda namenjena utrjevanju pridobljenega znanja, tudi branja. Ker je v 4. razredu utrjevanja branja neprimerno manj, me je zanimalo, kako učinkovito vaja vpliva na branje pri učencih. Predvsem me je zanimalo, ali bo razumevanje prebranega besedila pri učencih 4. razreda večje, kakor pri učencih 3. razreda. Osredotočila sem se na kvalitativni vidik razumevanja branja, saj me je zanimalo, koliko in kaj so si učenci zapomnili iz prebranega. Preverila sem ali znotraj tretjega in četrtega razreda obstaja povezava med povprečno oceno pri izbranih predmetih (slovenščina, spoznavanje okolja in družba) in med bralnim razumevanjem. Ker je bilo v tretjem in četrtem razredu prisotnih kar nekaj Romov in učencev iz drugih držav, ki zelo slabo govorijo slovensko ali pa slovenski jezik sploh ne govorijo, me je zanimalo, ali se bodo pojavile razlike pri razumevanju besedila med učenci glede na to kako otroci govorijo doma (slovensko, tuje, slovensko in tuje). Raziskava je potekala na eni izmed mariborskih osnovnih šol. V raziskavi je sodelovalo 65 učencev 3. razreda in 61 učencev 4. razreda. Preverjanje kvalitativnega razumevanja branja je potekalo dvakrat, v mesecu novembru leta 2014 in v mesecu aprilu leta 2015, in sicer z namenom da bi ugotovili napredek učencev pri bralnem razumevanju.
Ključne besede: branje, bralno razumevanje, ravni razumevanja, kvalitativni pristop, 3. razred, 4. razred
Objavljeno: 19.08.2016; Ogledov: 784; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

103.
BRALNI USPEH UČENCEV S SLOVENSKIM IN TUJIM MATERNIM JEZIKOM
Nina Lambizer, 2016, magistrsko delo

Opis: Slovenskih šol že dolgo ne obiskujejo samo samo otroci, ki bi govorili slovenski jezik od rojstva, ampak so prisotni tudi otroci priseljencev iz drugih držav. Ti otroci nimajo avtomatiziranega znanja slovenskega jezika, kaj šele branja, in kje sta šele dobra bralna tehnika ter bralno razumevanje. Za te otroke je slovenski jezik tuji jezik, vendar ga v učnem šolskem sistemu uporabljajo kot prvi jezik. Je pa v Sloveniji čedalje več tujega prebivalstva in s tem posledično tudi več tujih otrok, ki obiskujejo slovenske šole. Zaradi tega nas je zanimalo, kako so ti učenci uspešni pri branju, kakšna sta njihova bralna tehnika ter razumevanje pri branju. Raziskava je potekala v januarju 2016 na petih mariborskih šolah. Rezultati, ki smo jih predstavili v empiričnem delu, temeljijo na času prebranega besedila, številu napak, ki so jih učenci naredili med branjem, ter na prvi in drugi ravni razumevanja besedila. Pridobljene rezultate smo interpretirali glede na vpliv jezika, vlogo spola pri slovensko govorečih in tuje govorečih učencih ter korelacijo med bralno tehniko in razumevanjem učencev s slovenskim in tujim maternim jezikom.
Ključne besede: branje, bralno razumevanje, nižja raven bralnega razumevanja, višja raven bralnega razumevanja, tuji materni jezik, 3. razred
Objavljeno: 05.08.2016; Ogledov: 470; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

104.
Slikanice, primerne za branje ljudi s posebniim potrebami
Karin Vajs, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Slikanice, primerne za branje ljudi s posebnimi potrebami sem na kratko predstavila teorijo slikanice, lahko branje, namenjeno osebam s posebnimi potrebami, celostno branje slikanic za branje odraslih z motnjami v duševnem razvoju in Downov sindrom. V praktičnem delu sem se podrobneje analizirala štiri slikanice iz zbirke o Bibi in Gustiju avtorice Ide Mlakar. V sami analizi sem se posvetila tako besedilu kot tudi ilustracijam in analizirala interakcijo med njima. Vsako od štirih slikanic sem prebrala 18-letnemu dekletu (v nadaljevanju Mojca), ki je obravnavane slikanice tudi samostojno obnovila. Na podlagi njene obnove sem zapisala povzetek obnove in njenega razumevanja ter razhajanje med zgodbo in njeno obnovo. Pri pisanju diplomskega dela sem v teoretičnem delu uporabila deskriptivno metodo, saj sem podajala že znana dejstva iz literature. V praktičnem delu sem uporabila metodo analize, sinteze in metodo praktičnega dela. Vzorec predstavlja 18-letno dekle Mojca z Downovim sindromom.
Ključne besede: branje za ljudi s posebnimi potrebami, lahko branje, Downov sindrom, Ida Mlakar, Bibi in Gusti, slikanica
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 462; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (634,28 KB)

105.
BRALNA SOCIALIZACIJA
Tjaša Halas, 2016, diplomsko delo

Opis: Na proces bralne socializacije vplivajo različni faktorji. Le-ti obenem vplivajo tudi na razvoj otrok in mladostnikov. Vplivi so lahko neformalni (npr. družina, vrstniki in prostočasne aktivnosti) in formalni (npr. šola). V procesu bralne socializacije ima največji vpliv na otroka in mladostnika družina. Bralna socializacija je pomembna, tako za branje v maternem kakor tudi v tujem jeziku in posledično ključno vpliva tudi na produktivne jezikovne spretnosti posameznikov v maternem in tujem jeziku. Pomenu bralne socializacije v zgodnjem obdobju je namenjeno veliko, a še zmeraj premalo pozornosti, saj kot kažejo PISA in podobne študije bralne pismenosti, rezultati niso ugodni. V tej nalogi se bo obravnaval potek bralne socializacije pri osnovnošolcih, v ospredju pa bo tudi vprašanje, kako se osnovnošolci v času velikega vpliva medijev spopadajo z branjem knjig. Vsi se naučimo brati ob pomoči druge osebe, zato je moj namen ugotoviti, kdo je otroke popeljal v svet knjig in jih naučil brati.
Ključne besede: branje, socializacija, bralna socializacija, družina, učenci, intervju.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 367; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

106.
Morfološka in slogovna analiza sodobobnega popularnega ameriškega, evropskega in japonskega stripa
Ivan Prevedan, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen tega magistrskega dela je raziskati stripe kot edinstven medij. Vsak strip je sestavljen od vizualnega dela in literarnega dela, ki skupaj tvorita nekakšno zgodbo. Za dobro razumevanje stripa je potrebno definirati vse vizualne in literarne dele in njihove medsebojne vezi. Stripi imajo svoj vizualni jezik ki se razlikuje odvisno od kulture in geografske lokacije avtora. Zaradi tega se bo delala analiza stripov s področja ameriškega, evropskega in japonskega trga. Glede na rezultate analize, se bodo različni elementi stripa delili v skupine po geografski lokaciji in po žanrih, da bi vzpostavili kateri elementi prevladujejo v te dve kategoriji.
Ključne besede: strip, analiza, kompozicija, razporeditev, zgodba, branje
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 1093; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (7,43 MB)

107.
INTEGRACIJA GLUHE OSEBE S POLŽEVIM VSADKOM V DELOVNO OKOLJE
Ada Trkulja, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Gluhota je nevidna invalidnost, ki je slišeči ljudje dejansko ne opazimo. Šele ko pridemo v stik z gluhimi ljudmi, dojamemo, da je to zelo visoka stopnja telesne prizadetosti. V življenju nisem spoznala veliko gluhih (pred 20 leti se jim je reklo gluhonemi, ker ne morejo govoriti). Leta 2012 sem spoznala Barbaro Vegelj, ki je stoodstotno gluha od rojstva. Zaradi sistema, ki nas omejuje na vsakem koraku, nam takih oseb ni omogočeno poglobljeno spoznati, zlasti ne njihovega soočanja z okolico. A Barbara Vegelj je drugačna. Ona govori, ne kreta, nima stika z gluhimi – bila je prva, ki je stopila v redno osnovno šolo in ne v Zavod za gluhe in naglušne. Zame in za prijatelje je s tega zornega kota fenomen. Običajno se je integrirala v svet slišečih – najprej kot osnovnošolka, potem srednješolka in kasneje študentka. Seveda je morala premagati veliko ovir, vsako leto lažje, kar je nepojmljivo tako za stroko kot za nas slišeče. Sedaj normalno govori, česar se je naučila kot popolnoma gluha oseba. Če bi jo starši dali v Zavod za gluhe in naglušne, bi bila verjetno kot večina ostalih seznanjena samo z ročnimi spretnostmi, saj gluhi ne znajo govoriti in komunicirati in jim ne preostane drugega, kot da delajo z rokami in v tišini. A ona se je za vse doseženo borila. Pri tem ji je najbolj pomagala mati, ki ji je brala in jo popravljala, dokler ni pravilno izgovarjala besed (palec je na primer položila na mamino grlo in preko vibracij začutila besedo). Rojena je bila leta 1977, šele pri treh letih so ugotovili, da je gluha. Do svojega 28. leta je uporabljala slušne aparate, ki ji skoraj nič niso pomagali zaradi visoke izgube sluha. »Brala« je z ustnic. Pri 28 letih je dobila polžev vsadek. Od takrat sliši žuborenje vode, petje ptic, glasove čričkov… Stroka je še vedno mnenja, da se nikakor ne moreš naučiti govoriti, če do četrtega leta ne dobiš polževega vsadka. Barbara Vegelj je primer gluhe osebe, ki je zavrgla vse teorije. Čeprav jo stroka v Sloveniji pozna, je nikoli ne povabijo kot predavateljico in up za starše, ki se jim rodijo gluhi otroci. Zase pravi, da v tem ni posebna, da bi se lahko vsak naučil govoriti in poslušati. Sistem pa je tisti, ki na tem področju izobražuje strokovnjake, ki verjamejo le tistemu, kar jih sistem nauči. Oni nato, hote ali nehote, omejujejo gluhe ljudi, ki se kasneje ne morejo vključiti v svet slišečih. Tudi starši gluhih otrok ne bi smeli gluhote dojemati kot nečesa, kar se ne da premagati. Starši so tisti, ki morajo otroku na prvem mestu nuditi vso oporo, tako čustveno kot pomoč pri učenju, govoru in poslušanju. Zavedati se morajo, da je branje knjig na prvem mestu pri pridobivanju besednega zaklada in komunikaciji, čeprav je v to potrebno vložiti mnogo več truda kot pri nas slišečih. V diplomski nalogi bi rada zavrgla teorije, ki so še sedaj prisotne v Sloveniji, da gluh človek, brez polževega vsadka, ne more normalno govoriti. V zadnjih 30 letih se v naši državi skorajda nič ni spremenilo pri gluhih in naglušnih, le to, da je bil sprejet znakovni jezik, ki pa, žal, gluhemu človeku ne pomaga ravno pri funkcionalni pismenosti. Gluhi med seboj komunicirajo v znakovnem jeziku, a slišeči, žal, ne uporabljamo njihovega jezika. Posledično se gluhi ne morejo integrirati v svet slišečih, zelo težko dobijo službo in nemalokrat so breme državi, ki jih je sama pripeljala do tega. Diplomsko delo je namenjeno vsem gluhim, njihovim staršem in strokovnim delavcem, predvsem pa je predstavitev Barbare Vegelj, ki je v svojem življenju dokazala, da se da normalno živeti v svetu slišečih, imeti poklic, delo in življenje kot mi, slišeči, in ki je kljub zavrtemu sistemu dokazala, da je vse mogoče doseči s trdno voljo, vztrajnostjo in z delom.
Ključne besede: gluhota, govorjenje, branje z ustnic, polžev vsadek, rehabilitacija
Objavljeno: 10.11.2016; Ogledov: 584; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (5,88 MB)

108.
Začetno branje ob didaktičnih igrah
Vesna Rošer, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na branju. Osredotočeno je predvsem na začetno branje. V magistrskem delu je najprej opredeljeno samo branje, faze branja in opismenjevanja. Vključuje spretnosti, ki jih mora otrok razviti še preden prične s samostojnim branjem. Velik poudarek je namenjen staršem in učiteljem, ki imajo pomembno vlogo pri otrokovem začetnem branju. Pri tem je pomembno pripovedovanje otroku, spodbudno okolje, ki spodbuja osnove branja in pisanja ter upoštevanje individualizacije in diferenciacije. Predstavljeno je, kako pomagati otroku pri težavah in motnjah z branjem ter pisanjem. Naštete so nekatere metode in tehnike, ki so namenjene odpravljanju teh težav. Zaradi aktualnosti današnjih medijev je zajeto tudi vplivanje televizije in risank na otrokovo branje. V zadnjem delu so predstavljene in naštete nekatere didaktične igre, ki pripomorejo k uspešnejšemu branju. Poleg tega so zajeta tudi nekatera didaktična gradiva, ki jih uporabljajo učitelji in so jim v veliko pomoč pri poučevanju v osnovni šoli, hkrati pa vsebujejo še igre, primerne razvojni stopnji otrok ter so namenjene tako branju kot pisanju. Navedeni so še nekateri didaktični pripomočki, s katerimi si lahko otroci pomagajo pri branju, poleg tega pa se ob njih hkrati zabavajo. V empiričnem delu nas je zanimalo, katere didaktične igre učitelji uporabljajo, kako jih vključujejo v pouk ter kakšne so pomanjkljivosti le-teh. Zanimalo nas je tudi, katere težave pri začetnem branju učencev učitelji najpogosteje zaznajo. Primerjala smo odgovore učiteljev prve triade v osnovnih šolah.
Ključne besede: branje, opismenjevanje, vloga staršev, didaktične igre, didaktična gradiva
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1115; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

109.
DIDAKTIČNA GRADIVA V ZAČETNEM BRANJU
Natalija Herman, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema didaktična gradiva različnih slovenskih založb, ki so osredotočena na začetno branje. Na začetku dela je napisano nekaj o branju otrokom, o zgodnji pismenosti in bralnih stopnjah ter motivaciji za branje, nato pa so opredeljeni splošni pojmi, ki zajemajo didaktična gradiva, kot so učbenik, delovni zvezek in priročnik. Na kratko smo se posvetili vsakemu posebej in ga predstavili. Nato je poudarek celotnega magistrskega dela usmerjen v različne slovenske založbe, ki ponujajo didaktična gradiva, ki so namenjena predvsem začetnemu branju in opismenjevanju, saj je slednje zelo pomembno pri samem usvajanju branja. V magistrskem delu smo predstavili didaktična gradiva založb Modrijan, Izolit, Mladinska knjiga in Rokus Klett. Pri vsakem gradivu, ki ga založba ponuja, je predstavljen splošen opis, tehnične podrobnosti, avtorji in pa datum oziroma leto izida. Skupno sem preučila 37 gradiv štirih slovenskih založb. V empiričnem delu nas je zanimalo, za katere slovenske založbe se učitelji prve triade odločajo in zakaj, kako pogosto uporabljajo didaktična gradiva pri načrtovanju pouka in, ali jih vključujejo tudi v domače delo učencev. Zanimalo nas je, ali obstajajo kakšne razlike pri izbiri založbe glede na delovno dobo in starost učiteljev. V sklepu smo predstavili svoje ugotovitve in zaključke o preučenih didaktičnih gradivih in rezultatih raziskave.
Ključne besede: didaktična gradiva, založbe, začetno branje, učbenik, delovni zvezek
Objavljeno: 07.03.2017; Ogledov: 691; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

110.
Vpliv predznanja na napredek pri začetnem branju v prvih razredih osnovne šole
Hana Krašovec Kumer, 2017, magistrsko delo

Opis: Otroci vstopajo v šolo z zelo različnim predznanjem na vseh področjih. Eno teh področij je tudi branje, ki se ga v sklopu opismenjevanja učijo prva tri leta, začnejo pa v prvem razredu osnovne šole. Branje je, kot navaja Pečjakova (1999), interakcija številnih procesov; procese pa določajo različne sposobnosti. Otroci tako vstopajo v šolo z različnim predznanjem branja ali pa ga sploh nimajo. Tako se poraja vprašanje ali je predznanje pogoj, da bodo ti otroci hitreje napredovali pri začetnem branju, ali ne. In prav to je problem, s katerim se želim skozi magistrsko nalogo ukvarjati. Kot navaja Grginičeva (2005) se otroci že v vrtcu ukvarjajo z dejavnostjo branja na različne načine in si s tem pridobivajo predznanje. Otroci v vrtcu spoznavajo simbole pisanega jezika, prepoznavajo, uživajo in se zabavajo ob nesmiselnih zgodbah, rimah, različnih glasovih in besednih igrah, šalah ter pri tem doživljajo zvočnost in ritem, razvijajo predbralne in predpisalne sposobnosti. Knjigo spoznavajo kot vir informacij; knjigo, strip tudi sami ustvarjajo (Grginič, 2005). Po tem bi lahko sklepali, da vsi otroci vstopijo v šolo z neko mero predznanja, vendar vsi vrtca ne obiskujejo. Upravičeno je torej raziskovati, ali je smiselno otroke spodbujati na področju branja že pred vstopom v šolo. Ali so otroci s predznanjem kasneje (po šestih mesecih) uspešnejši v času začetnega opismenjevanja na tem področju ali se zmožnosti branja izenačijo. Za lažje razumevanje empiričnega dela je v teoretičnem delu na začetku opisano, kaj je govorni razvoj, ker je le-ta zelo pomemben, da lahko o branju in opismenjevanju sploh govorimo. Skozi raziskovalne članke na tem področju so v teoriji opisana obdobja govornega razvoja, dejavniki govornega razvoja, kako poteka le-ta v zgodnjem otroštvu, kako je otrokov govorni razvoj povezan z njegovim spolom in izobrazbo staršev, na kakšne načine ga razvijamo in nazadnje je v teoretičnem delu opisano opismenjevanje z raziskovalnim člankom. Govorna kompetentnost malčkov in otrok kot napovednik zgodnje in kasnejše pismenosti. Ko je govorni razvoj otrok razložen, se v teoretičnem delu razloži še pomen pojmov predznanje in predopismenjevanje. Velik pomen ima razlaga dekodiranja; od vprašanja, kaj sploh je dekodiranje, do tega, kako pride pri učencih do prepoznavanja daljših enot. Nadaljuje se s konceptom triletnega opismenjevanja v osnovnih šolah in s pomočjo knjige avtorjev Kordigel in Saksida (1999) je razloženo, zakaj je triletno opismenjevanje v osnovni šoli tako pomembno. V teoriji pa se dotakne tudi prenove bele knjige (2011). Poglavja v teoretičnem delu si sledijo, kot si dejansko sledijo v človekovem razvoju. Do tu je govora o predšolskih otrocih, ko pa se v šoli začne opismenjevanje, pa lahko sčasoma že govorimo o bralnem razumevanju, zato je na tem mestu predstavljen še raziskovalni članek, ki govori o tem. Tako teorija privede do bralnih stopenj, ki so razložene in opisane s pomočjo različnih avtorjev, katerim je vsem skupno, da opisujejo stopnjevanje branja od predšolskega obdobja, ko otroci še ne berejo sami, do učinkovitega branja v zadnjih razredih osnovne šole ali v srednjih šolah. Empiričen del je namenjen raziskavi temeljnega vprašanja naloge, ali torej predznanje učencev vpliva na napredek pri začetnem branju. Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja – metoda bivariantne regresije, preučuje se namreč vpliv predznanja na končni rezultat. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev petih osnovnih šol na področju Zavoda za šolstvo Maribor. Podatke smo zbrali s pomočjo testa znanja za učence prvih razredov. Enak test znanja so isti učenci dobili na začetku šolskega leta in v mesecu aprilu istega šolskega leta. Podatki so bili računalniško obdelani s programom za statistično obdelavo podatkov SPSS.
Ključne besede: predznanje, branje, začetno branje, bralno razumevanje, opismenjevanje
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 522; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici