| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 138
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
91.
Vpliv didaktičnih iger na glasovno zavedanje, začetno branje in pisanje
Iza Herman, 2017, magistrsko delo

Opis: Štirje človeški sporazumevalni dejavniki zajemajo receptivno poslušanje, produktivno govorjenje, receptivno branje in produktivno pisanje. Ko se učimo branja in pisanja, se opismenjujemo. Eden ključnih pogojev za uspešno opismenjevanje je glasovno zavedanje, zato je upravičeno predvidevanje, da na otrokovo opismenjevanje vplivajo tudi didaktične igre za razvijanje glasovnega zavedanja. Z raziskavo smo z multiplo regresijsko analizo skušali ugotoviti, ali učenci, ki uporabljajo didaktične igre za razvijanje glasovnega zavedanja, hitreje in bolje razvijajo glasovno zavedanje, pisanje in branje, od otrok, ki didaktičnih iger ne uporabljajo. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 256 prvošolcev mariborskih osnovnih šol. Kontrolna skupina, ki je zajemala 125 otrok, je glasovno zavedanje razvijala brez uporabe didaktičnih iger, eksperimentalna skupina s 131 otroki pa je za razvijanje glasovnega zavedanja uporabila štiri avtorske didaktične igre, dve za začetni glas ter dve za začetni in končni glas. Ugotovili smo, da je glasovno zavedanje na začetku leta statistično značilen prediktor za glasovno zavedanje na koncu leta in za branje na koncu leta, pisanje na začetku leta pa je značilen prediktor za pisanje na koncu šolskega leta. Didaktična igra sicer ni značilen prediktor za glasovno zavedanje na koncu leta, ima pa statistično značilen vpliv na branje in pisanje na koncu leta. Ker je glasovno zavedanje predstopnja učenja branja in pisanja, rezultati kažejo, da so učenci brez uporabe didaktičnih iger napredovali samo do glasovnega zavedanja, kompleksnejših postopkov branja in pisanja pa še ne obvladajo. To kaže, da so učenci, ki so uporabljali didaktične igre, pri opismenjevanju v prednosti v primerjavi z učenci, ki glasovnega zavedanja niso razvijali s pomočjo didaktičnih iger.
Ključne besede: Didaktične igre, glasovno zavedanje, branje, pisanje, opismenjevanje.
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 1151; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

92.
SODOBNI PRISTOPI PRI POUČEVANJU KNJIŽEVNOSTI V OSNOVNI ŠOLI
Marko Lük, 2016, diplomsko delo

Opis: Čeprav je mnenje večine, da so načini poučevanja zastareli in je z njimi težje dosegati nadpovprečne rezultate, so zaenkrat še vedno podprti v učnih načrtih in kurikulumih in ponujajo lažjo rešitev za preobremenjene učitelje po slovenskih osnovnih in srednjih šolah. A vseeno – ali pa morda ravno zato – je potrebno iskati nove, raznolike načine, kako snov podati učencu, pa tudi učitelju prijazno, brez prevelikega stresa, a še vedno z največjo učinkovitostjo. Da dosežemo to, je potrebno pogledati širše, iskati temelje v psihologiji, sociologiji in ostalih “mehkih” vedah ter na njihovi podlagi kreirati vsebine, ki so potrebne, da učenci usvojijo predpisano znanje. Pomembno vlogo igra tudi okolje, urejenost učilnic in splošno vzdušje na šoli. Podajanje vsebine skozi pristope, ki vzpodbudijo razmišljanje in omogočijo lažjo konzumacijo podane snovi ter lažjo memorizacijo, se vedno znova izkazuje za bolj učinkovito. To od učitelja sicer zahteva za priprave in izvedbo več časa, a učenci snov zato tudi težje pozabijo. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem bom predstavil in raziskoval razlike med tradicionalnimi in sodobnimi pristopi poučevanja, opisal sodobne učne oblike, pristope in metode pri pouku, v drugem delu pa skozi izobraževalne projekte, ki potekajo na osnovnih in srednjih šolah v okviru kulturnih dnevov, šolskih ur ali izvenšolskih dejavnosti, opisal primere dobrih praks.
Ključne besede: sodobni pristopi, bralna pismenost, projektno poučevanje, psihologija okolja, branje in učenje, vzpodbujanje branja
Objavljeno: 05.05.2016; Ogledov: 1516; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (8,57 MB)

93.
BRALNO RAZUMEVANJE NEUMETNOSTNEGA BESEDILA
Silvija Tkalčič, 2016, diplomsko delo

Opis: Delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu sta predstavljena termina branje in bralna pismenost. Termin branje je najprej opredeljen, nato je predstavljen način poučevanja branja. Sledi predstavitev vrst branja po Nodelmanu in Reimerju ter po Metki Kordigel. Nato je opisan bralni razvoj po obdobjih. Branje je odvisno tudi od notranje in zunanje motivacije ter same spodbude in njenih dejavnikov. Zato je predstavljeno tudi to. Nato je opredeljena in razložena bralna in funkcionalna pismenost. Predstavljeni so pomen hitrosti pri branju ter dejavniki in tehnike hitrega branja. Opisani so dejavniki, postopki, kriteriji ter metode in tehnike bralnega razumevanja. Sledi opis pojmovne mape, njene oblike, uporabe in učinkovitosti. Na koncu teoretičnega dela so predstavljeni neumetnostno besedilo, način dobrega branja in način preverjanja razumevanja prebranega besedila. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene na podlagi razumevanja neumetnostnega besedila. Zastavljen je primer testa, kakršnega učenci rešujejo pri NPZ-ju. Vprašanja so odprtega in zaprtega tipa. Spremenljivke so spol, interes, učni uspeh in stopnja razumevanja prebranega besedila. V raziskavo so vključeni učenci šestega razreda OŠ Turnišče. Na podlagi zbranih podatkov so rezultati grafično in tabelarno predstavljeni.
Ključne besede: branje, razumevanje besedila, neumetnostno besedilo, učenci šestega razreda
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 2860; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

94.
KVANTITATIVNI VIDIK PISANJA ZGODBE UČENCEV 1. RAZREDA
Vesna Krautberger, 2016, diplomsko delo

Opis: Govoriti, brati in pisati se ljudje učimo vse življenje. Ob rojstvu smo najprej sposobni zgolj poslušati. Kot dojenček komuniciramo z jokom. S starostjo nekaj tednov začnemo spuščati zvoke, s katerimi sporočamo, kaj želimo. Do enega leta sporočamo svoje želje in potrebe z različnimi glasovi in s telesnimi gibi. Med prvim in drugim letom starosti začnemo izgovarjati prve besede in preproste povedi. Do šestega leta že znamo pripovedovati preproste zgodbe. Ko otrok vstopi v šolo, je njegovo znanje branja in pisanja različno. Učitelj s pomočjo bralnih in pisalnih stopenj ugotovi predznanje, da ve, kje nadaljevati z učenčevim razvojem bralnih in pisalnih zmožnosti. Potrebno je veliko truda, vaje, motivacije, da je pot do uspešnega branja in pisanja uspešna. Na začetku učenci tvorijo preproste enostavčne povedi, ko pa obogatijo besedni zaklad, začnejo pogosteje tvoriti zložene povedi. V empiričnem delu naloge sem preverjala kvantitativni vidik pisanja zgodbe učencev 1. razreda na petih mariborskih osnovnih šolah. Preverila sem, koliko enostavčnih povedi je v izdelku, koliko besed vsebuje enostavčna poved, koliko je zloženih povedi v izdelku in koliko je besed na zloženo poved. Preverila sem tudi učenčev napredek glede na nivo pisanja. S preverjanjem kvantitativnega vidika sem z deskriptivno in s kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovala, kakšen je napredek učencev v razmahu treh mesecev. Preverjanje je bilo izvedeno dvakrat, pri čemer je bil instrumentarij enak. Le tako lahko govorimo o napredku
Ključne besede: govorjenje, opismenjevanje, pisanje, enostavčna poved, zložena poved, branje.
Objavljeno: 06.06.2016; Ogledov: 590; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

95.
ZGODBE V TUJEM JEZIKU IN VLOGA STARŠEV
Saša Pušaver, 2016, diplomsko delo

Opis: Zgodbe v tujem jeziku je empirično diplomsko delo, kjer predstavljamo zgodbe v tujem jeziku kot pripomoček za poučevanje tujega jezika v otroštvu. Osredotočamo se predvsem na vlogo staršev pri branju zgodb v tujem jeziku svojim otrokom. V empiričnem delu smo preverjali stališča staršev do branja zgodb v tujem jeziku svojim otrokom. Zaradi predvidevanja po upadu števila staršev, ki berejo svojim otrokom v tujem jeziku, smo sestavili tudi vprašanja za starše, ki zgodb v tujem jeziku svojim otrokom ne berejo in iskali vzroke za to. Ugotovili smo, da starši večinoma ne berejo v tujem jeziku, kljub temu, da jih večina meni, da se z branjem v tujem jeziku otrok lahko nauči tujega jezika. Izobrazba staršev (višja) vpliva na pogostost branja v tujem jeziku. Otroci pogosto kar sami želijo, da jim starši berejo v tujem jeziku oziroma kažejo zanimanje za tujejezikovne dejavnosti, jih radi poslušajo in razumejo, kaj jim sporočajo. Slišano tujejezikovno besedišče radi ponavljajo in si ga zapomnijo za dlje časa. Starši pri branju v tujem jeziku uporabljajo različne tehnike za branje.
Ključne besede: tuji jezik, zgodnje poučevanje tujega jezika, zgodbe v tujem jeziku, branje, starši
Objavljeno: 31.05.2016; Ogledov: 581; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

96.
Bralne navade učencev 2. in 3. triletja osnovnih šol v občini Kozje
Maja Garbas, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo raziskuje bralne navade osnovnošolcev drugega in tretjega triletja v občini Kozje. Namen dela je raziskati, kaj najraje počnejo učenci drugega in tretjega triletja v prostem času, ali berejo tudi v prostem času, ali učenci radi berejo, ali berejo več dekleta ali fantje, ali obiskujejo šolsko in splošno knjižnico, ali so med dekleti in fanti razlike v izboru knjig, ki jih radi prebirajo, ali berejo le obvezno literaturo, ali je domače branje priljubljeno med učenci, ali so med dekleti in fanti razlike v priljubljenosti domačega branja, ali so med razredi razlike v priljubljenosti domačega branja, ali so razlike med dekleti in fanti v priljubljenosti bralne značke, ali je tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje priljubljeno med učenci, ali učenci potrebujejo dopolnilni pouk pri slovenščini, ali obiskujejo dodatni pouk pri slovenščini, ali radi pišejo spise na temo iz književnosti in ali menijo, da berejo dovolj. V teoretičnem deluje opredeljeno branje, vrste branja in bralne stopnje ter različni vplivi na mladostnike in na branje. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati izvedenega anketnega vprašalnika, v katerem je sodelovalo 119 učencev drugega in tretjega triletja dveh osnovnih šol v občini Kozje. Rezultati kažejo, da osnovnošolci ne berejo radi in nekateri v branju vidijo celo dejavnik, ki jim vzame prosti čas. Nekaterim pa je branje koristno, jih sprošča in zabava ter se jim zdi zanimivo. Veliko je osnovnošolcev, ki radi berejo in zato tudi radi sodelujejo pri bralni znački in na tekmovanju iz slovenščine za Cankarjevo priznanje, kjer dosegajo lepe rezultate.
Ključne besede: branje, pomen branja, vrste branja, motivacijski dejavniki branja, občina Kozje, OŠ Lesično, OŠ Kozje, domače branje, bralna značka, šolska knjižnica
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 509; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

97.
RABA BRALNIH UČNIH STRATEGIJ PRI POUKU SLOVENŠČINE V 7. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Mateja Lubej, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Kljub vsej tehniki in elektroniki, katere imamo v današnjem času, branje še vedno predstavlja glavni vir pridobivanja informacij, tako v šoli kot v zasebnem življenju. Branje in razumevanje prebranega imata pomembno vlogo pri pouku slovenščine in tudi pri drugih predmetih, saj največ učenja še vedno poteka s pomočjo besedil oziroma iz besedil. V procesu učenja se od učenca pričakuje, da bo prebrano besedilo razumel, si ga zapomnil in nove informacije znal uporabiti pri reševanju problemov. Za učinkovito branje oziroma učenje s pomočjo branja, pa morajo učenci poznati različne bralne učne strategije. Te jim omogočajo boljše razumevanje prebranega, povezovanje novih informacij z že znanimi in lažjo ter boljšo zapomnitev informacij. Poznavanje različnih bralnih učnih strategij učencem omogoča, da se sami odločijo, katera bralna učna strategija jim pri posameznem besedilu omogoča najlažje razumevanje prebranega in zapomnitev bistvenih informacij. V sklopu diplomskega dela želimo ugotoviti, katere bralne učne strategije uporabljajo učenci 7. razreda izbrane osnovne šole pri branju neumetnostnih besedil. Prav tako želimo preizkusiti dve bralni učni strategiji, katerih še ne poznajo, in sicer Paukovo strategijo in metodo PV3P.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: branje, učenje, bralne učne strategije, neumetnostno besedilo, Paukova strategija, metoda PV3P, 7. razred osnovne šole.
Objavljeno: 27.07.2016; Ogledov: 960; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (984,07 KB)

98.
Pomen likovnega branja ilustracije pri interpretaciji leposlovnega besedila
Janja Batič, Dragica Haramija, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtorici predstavljata izsledke raziskave o vlogi ilustracije pri interpretiranju leposlovnega besedila. V raziskavo sta vključili študente razrednega pouka in predšolske vzgoje, ki so ob pesmi Nika Grafenauerja Učenjak odgovarjali na vprašanja o značaju in videzu lirskega subjekta, književnem prostoru idr. Prva skupina anketiranih je odgovarjala ob pesmi z ilustracijo Lidije Osterc, druga pa ob pesmi z ilustracijo Marjana Mančka. Rezultati so pokazali, da ilustracija bistveno spreminja sporoči- lo besedila, predvsem kadar ilustrator z upodobitvijo okolja (ki v pesmi ni eksplicitno določeno) dodaja kontekst. Rezultati kažejo na nujnost celostnega branja ilustriranih besedil, saj je interakcija med besedilom in ilustracijo tista, ki podaja ključne informacije za razumevanje sporočila literarnega dela.
Ključne besede: slikanice, ilustracije, celostno branje, interpretacija, Grafenauer, Manček, Osterc, Pedenjped
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 320; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (402,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

99.
JEZIKOVNA IN BRALNA PISMENOST, NAČINI SPODBUJANJA IN POMOČI
Suzana Šafarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Devetletna osnovna šola je prinesla veliko sprememb v osnovno izobraževanje, kar se kaže predvsem v ogromnih količinah informacij, ki naj bi jih učenci usvojili. Ob tem je osnovna šola razdvojena med vzgojnimi in izobraževalnimi vsebinami. Kot posledica teh sprememb se izgublja pomembnost razvijanja temeljnih sposobnosti, med katere spadata opismenjevanje in bralna pismenost. Pismenost je bila v preteklosti dobrina in privilegij določenih družbenih slojev. Le izbranci so se lahko učili branja in pisanja, ki jim je omogočalo ali utrjevalo družbeni položaj in manj manipulacije z njihovim življenjem. Danes pa sta to temeljni orodji za delovanje vsakega posameznika. Danes skoraj ni možno preživeti dneva, ne da bi se srečali z različnimi oblikami pismenosti: jutranjimi novicami v časopisu, imeni ulic ali drugimi znaki in obvestili na ulici, neizogibnim branjem in pisanjem na delovnem mestu, branjem in pisanjem za potrebe družinskega življenja, lastnega prostega časa ter družbenega udejstvovanja. Poleg različnih vsebin se pojavljajo tudi različne oblike in metode za rabo branja in pisanja, ki so podprte z najnovejšimi tehnologijami, ki se jih že najmlajši naučijo obvladovati. Računalniki, telefoni, bankomati, gospodinjski stroji ipd. so del našega vsakdanjika. Iz tega lahko sklepamo, da pomen pismenosti tako za posameznika kot družbo nenehno narašča. Diplomska naloga podrobneje predstavlja branje, razvojne teorije branja in opismenjevanje, motnje v razvoju opismenjevanja in vpliv različnih dejavnikov na le-te. V drugem delu naloge se osredotoča predvsem na odkrivanje specifičnih učnih težav ob zaključku 3. razreda (opismenjevanja) s pomočjo diagnostičnega nareka in testa branja ter povezava le-teh z oceno pri slovenščini v kasnejšem obdobju.
Ključne besede: bralna pismenost, branje, opismenjevanje, motnje branja, diagnostični narek, test branja, specifične učne težave
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 660; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (825,20 KB)

100.
ZGODNJE IZKUŠNJE Z LITERATURO IN OTROKOVA USPEŠNOST PRI MATERINŠČINI
Maja Cizerl, 2016, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge z naslovom Zgodnje izkušnje z literaturo in otrokova uspešnost pri materinščini je ugotoviti, kako zgodnje izkušnje z literaturo kasneje vplivajo na otrokovo uspešnost pri opismenjevanju. Predvideno je, da literarnoestetsko stimulativno okolje pozitivno vpliva na razvoj jezikovne kompetence, literarnorecepcijskih zmožnosti in pismenosti. V teoretičnem delu diplomske naloge smo najprej opredelili pismenost in spregovorili o zgodnji pismenosti, govorni kompetenci in razvoju recepcijskih zmožnosti. Spregovorili smo o povezavi med opismenjevanjem, govornim razvojem in predhodnimi izkušnjami z literaturo. Opredelili smo tudi družinsko pismenost in znotraj družinske pismenosti pisali o vplivu družine na pismenost otrok, literarnoestetsko stimulativnem okolju, motivaciji otrok za branje, družinskem branju in njihovih dejavnostih ob branju ter vplivu televizije in drugih medijev. Na koncu teoretičnega dela smo spregovorili še o vlogi vrtca. Empirični del diplomske naloge vsebuje rezultate raziskave, ki smo jih dobili s pomočjo kvalitativne metode raziskovanja. Do rezultatov smo prišli s pomočjo polstrukturiranega intervjuja učencev, poročil učiteljice in pisem staršev. Raziskava je razdeljena na tri dele. V prvem delu raziskave smo intervjuvali 16 učencev 2. razreda osnovne šole. Ugotovljeno je bilo, da so bili vsi učenci v predšolskem obdobju deležni branja in imajo doma zaloge pravljic, veliko učencev pa je skupno branje s starši nadaljevalo tudi v osnovni šoli. Rezultati so pokazali, da je večina učencev začela brati in pisati pri 6. letih, pred vstopom v šolo, česar jih je naučila mama. Skoraj vsem se je opismenjevanje zdelo težko. V drugem delu raziskave smo za mnenje povprašali učiteljico in rezultati so pokazali, da ima večina tistih učencev, ki prihajajo iz stimulativnega okolja, boljše bralne in pisalne zmožnosti ter dobro govorno kompetenco. V tretjem delu so na vprašanja odgovorili starši in odgovore zajeli v pismo. Ugotovljeno je bilo, da se vsi starši zavedajo pomembnosti branja in poskušajo v branje usmerjati tudi svoje otroke. Rezultati so pokazali, da otroci tistih staršev, ki so jim v otroštvu pogosto brali, tudi sami radi berejo.
Ključne besede: zgodnja pismenost, opismenjevanje, govorna kompetenca, branje
Objavljeno: 04.08.2016; Ogledov: 344; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici