| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 148
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Zaznavanje začetnih in končnih glasov v besedi in branje otrok pred vstopom v šolo
Teja Goropevšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na glasovnem zavedanju skupine predšolskih otrok. Teoretični del ponuja opredelitev besede pismenost, razlago začetnega opismenjevanja in njegove dejavnike ter opisuje vse štiri komunikacijske dejavnike, zlasti branje. Hkrati se dotika tudi področja jezika v Kurikulumu za vrtce in poudarja glasovno zavedanje, se osredotoča na njegov pomen, na dejavnike in na povezavo glasovnega zavedanja z branjem. Empirični del je namenjen manjši skupini predšolskih otrok, starih od 5 do 6 let, ki smo jih individualno testirali s štirimi nalogami. Zanimalo nas je, ali bodo otroci prepoznali sličice, ali bodo prepoznali začetni in končni glas v besedi ter ali bodo prebrali določene besede. Opravljene preizkuse smo interpretirali za vsakega otroka posebej in za vse otroke skupaj. Rezultate smo povezali s teorijo in ugotovili, da je glasovno zavedanje temelj uspešnosti pri opismenjevanju. Vrtec daje otrokom spodbudno okolje in podporo pri procesu učenja pismenosti, saj so sleherni trenutek vpleteni v govorjenje, branje, poslušanje in pisanje.
Ključne besede: predšolski otrok, opismenjevanje, glasovno zavedanje, začetni glas, končni glas, branje
Objavljeno: 15.04.2021; Ogledov: 11; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (632,89 KB)

2.
ZBIRKA MICA PRI BABICI
Nataša Centrih, 2021, diplomsko delo

Opis: V uvodnem delu je na kratko predstavljena celotna serija slikanic pisatelja Andreja Predina in ilustratorja Marjana Mančka, ki je bila analizirana, in sicer Mica pri babici: Čarobni cilinder (2013), Mica pri babici: Pirati iz dežele Merikaka (2014), Mica pri babici: Podivjane princeske (2016) ter Mica pri babici: Ugrabljeni Božiček (2017). Predstavljena sta tudi cilj in način, ki sta bila zastavljena oziroma uporabljena pri analizi serije Mica pri babici. Metoda analize, deskriptivna metoda in metoda sinteze, so metode, ki so bile uporabljene pri nastajanju diplomskega dela. V poglavju teoretični del, so predstavljene temeljne značilnosti slikanice kot posebne oblike knjige. Še pred tem je predstavljeno življenje in delo pisatelja Andreja Predina in ilustratorja Marjana Mančka. V diplomskem delu je predstavljen tudi pomen branja v predšolskem obdobju, katerega pomembnost poudarjajo različni avtorji. Zatem sledi natančna predstavitev in analiza serije Zbirka Mica pri babici. Diplomsko delo se zaključi s sklepnim delom, kjer so med drugim predstavljene skupne značilnosti med posameznimi slikanicami, ter kaj vsako posamezno razlikuje od drugih slikanic iz serije.
Ključne besede: Andrej Predin, zbirka Mica pri babici, celostno branje slikanic, Marjan Manček, analiza slikanic.
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 24; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

3.
Slikanica brez besedila pri pouku likovne umetnosti
Tanja Jakopin, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Slikanica brez besedila pri pouku likovne umetnosti je sestavljeno iz teoretičnega dela in empiričnega dela. Pri teoretičnem delu smo zajeli opredelitev slikanice, slikanice brez besedila ter vsa dosedanja spoznanja raziskav, opozorili bomo na to, kako pomembno je izbrati kakovostno slikanico/slikanico brez besedila, na zgradbo slikanice, kako lahko slikanico umestimo v pouk likovne umetnosti in seveda branje slikanice brez besedila. Pri empiričnem delu pa smo v raziskavo vključili likovnega pedagoga in učence dveh sedmih razredov ter pri likovni umetnosti izvedli tematski sklop Slikanica brez besedila. Ugotavljamo, da se učenci s slikanicami brez besedila na takšen način kot smo ga izvedli pri uri likovne umetnosti še niso srečali. Pri raziskovalnem delu smo vključili kakovostni slikanici brez besedila, in sicer avtorja Damijana Stepančiča Zgodba o sidru, 2010 in Andreje Peklar Ferdo, veliki ptič, 2016. Po izvedbi tematskega sklopa se je učenčevo poznavanje izboljšalo, v večini so tudi spremenili odnos do slikanic brez besedila. Za še globje spoznavanje slikanice brez besedila pa so prav tako sami ustvarili lastno.
Ključne besede: slikanica, slikanica brez besedila, likovna umetnost, »branje« slikanice, vizualna pismenost
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 24; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

4.
Poznavanje črk in branje besed v prvem razredu
Tanja Vinarnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Poznavanje črk in branje besed v prvem razredu smo s pomočjo literature v teoretičnem delu najprej opisali poslušanje, govor in branje. Poudarek magistrskega dela je v empiričnem delu, kjer smo s pomočjo dveh preizkusov pri otrocih starih med 5 in 6 let ugotavljali predznanje na področju prepoznavanja črk in branja besed. Raziskavo smo izvedli na dveh osnovnih šolah (osnovna šola A, osnovna šola B), rezultati pa so pokazali, da so v prvem razredu učenci z različnimi predznanji glede prepoznavanja črk in branja besed. Nekateri so uspešno rešili oba preizkusa, spet drugi so imeli težave pri prepoznavanju črk ali branju besed.
Ključne besede: Branje, poslušanje, govor, črke, besede, učenci, osnovna šola
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 43; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

5.
Spodbujanje učenja z metodo NTC in metodo dialoškega branja pri otrocih s posebnimi potrebami v prilagojenem programu
Sergeja Gabor, 2021, magistrsko delo

Opis: Metoda NTC in metoda dialoškega branja omogočata otrokom s posebnimi potrebami stimulativno učenje preko igre. Otroci s posebnimi potrebami počasneje usvajajo znanje ter imajo težave na področju komunikacije, pozornosti, izražanja, povezovanja ter mišljenja. Metodi spodbujata aktivno vključevanje otrok, spodbujata mišljenje, povezovanje, sklepanje ter omogočata širjenje besednega zaklada ter povečujeta pozornost. V magistrskem delu smo v empiričnem delu analizirali razlike pri napredku otrok pred in po uporabi metode NTC in metode dialoškega branja za sklope: pozornost in koncentracija, komunikacija, verbalni spomin, govorno jezikovno razumevanje in izražanje, grafično-vizualno zaznavanje ter časovna in prostorska orientacija. Raziskavo smo izvedli na Centru za sluh in govor v Mariboru v skupini predšolskih otrok z govorno-jezikovnimi motnjami in drugimi motnjami (N = 6). Rezultati kažejo, da se je v kratkem časovnem obdobju pri otrocih statistično pomembno izboljšala pozornost in koncentracija (na 4 od 7 postavk), delno se je izboljšal verbalni spomin (na 1 od 2 postavk), izboljšalo se je govorno jezikovno razumevanje in izražanje (na 3 od 4 postavk), manjši napredek pa je bil v prostorsko-časovni orientaciji, grafično-vizualnem zaznavanju in komunikaciji. Naloga je pomembna, saj povezuje tematiko o učenju z uporabo sodobnih metod (NTC in metodo dialoškega branja) pri otrocih s posebnimi potrebami in z rezultati dokazujemo, da je uporaba sodobnih metod zelo pomembna za napredek otrok.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, NTC metoda, dialoško branje, projektno učenje, didaktika.
Objavljeno: 24.02.2021; Ogledov: 90; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

6.
Branje leposlovja kot dejavnik empatije pri mladostnikih: moderatorski učinek diskusije in skladnosti osebnostnih lastnosti bralca in protagonista
Sara Flis, 2021, magistrsko delo

Opis: Leposlovje je v svoji osnovi socialno, v smislu, da govori o socialnih stikih in odnosih med osebami, kar pomeni, da je za razumevanje zgodb potrebno razumevanje ljudi. Iz tega razloga so mnogi raziskovalci mnenja, da je branje leposlovja hkrati tudi trening empatije. Med branjem zgodbe se bralci namreč pogosto vživijo v zgodbo, kar jim omogoči, da jo izkusijo na čustveni in miselni ravni. Takšen proces vživljanja v zgodbo se imenuje transportacija in je pomemben dejavnik pri odnosu med branjem leposlovja in empatijo. Doživljanje transportacije je namreč predpogoj za morebitne učinke branja leposlovja na empatijo. Namen magistrskega dela je bil raziskati odnos med branjem leposlovja in empatijo pri mladostnikih ter moderatorski učinek diskusije in skladnosti osebnostnih lastnosti bralca in protagonista. Končni vzorec je zajemal 128 dijakov ene izmed slovenskih srednjih šol. Starost dijakov je od 15 do 18 let (M = 16,28). Rezultati so pokazali, da so mladostniki, ki so dosegli višje stopnje transportacije med branjem, poročali o večjih razlikah med prvim in drugim merjenjem empatije. Ob upoštevanju skladnosti osebnostnih lastnosti bralca in protagonista nismo našli statistično pomembnih povezav s transportacijo in z empatijo. Pri diskusiji kot moderatorju raziskovanega odnosa smo ugotovili, da so dijaki v eksperimentalni skupini z diskusijo na nivoju vzorca poročali o večjih razlikah tako med prvim in drugim merjenjem empatije kot tudi med drugim in tretjim merjenjem empatije. Intervencija je na našem vzorcu vodila do povišanja empatije v eksperimentalnih skupinah neposredno po branju, ti učinki pa so bili vidni tudi dva tedna po zaključeni intervenciji. Kljub temu da smo dosegli pričakovane in želene učinke, so ti majhni in jih ne moremo posplošiti na populacijo, vendar pa so obetavni in kažejo smer na tem področju, ki bi jo bilo smiselno bolje raziskati.
Ključne besede: empatija, branje leposlovja, mladostniki, diskusija, ekstravertnost
Objavljeno: 22.01.2021; Ogledov: 129; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (905,30 KB)

7.
Razvijanje zmožnosti zaznavanja intertekstualnih signalov na primeru filma Shrek 2
Anja Kuhar, 2020, magistrsko delo

Opis: Pravljice so zaradi svojega psihološkega učinka in čarobnosti nepogrešljiv del otroštva in nas spremljajo še dolgo potem, ko odrastemo. Priljubljene so pri avtorjih, ki elemente znanih pravljic pogosto vpletajo v nove tekste, čemur pravimo intertekstualnost. Gre za širjenje pomena teksta z vpletanjem signalov, ki nas vodijo do predhodnih tekstov in ustvarjajo pomensko polje besedila. Da bi bil bralec zmožen zaznati čim večje število signalov in s tem tekst bolje razumeti, mora poznati čim več predhodnih tekstov, ki so v brani tekst vpeti. Primer intertekstualne bogatosti je animirani film Shrek 2, v katerega so ustvarjalci vtkali elemente vsem znanih pravljic. Osrednje zanimanje v magistrskem delu je bilo namenjeno zmožnosti prepoznavanja intertekstualnih signalov v filmu Shrek 2 učencev prvega in petega razreda ter vzrok poznavanja pravljice pri učencih. Po ogledu filma smo s pomočjo nestandardiziranega intervjuja pridobili odgovore učencev, ki so pokazali, da so v prepoznavanju signalov v filmu Shrek 2 uspešnejši starejši učenci. Ti so v povprečju prepoznali večje število intertekstualnih signalov in so zaznali tudi manj očitne intertekstualne signale. Pri ugotavljanju vzroka poznavanja pravljice se je izkazalo, da bolj kot šolski pravljiški kurikulum na poznavanje pravljice vpliva medijska inkulturacija (branje pravljic, ogled risank, lutkovnih predstav … zunaj šole). Pravljice torej predstavljajo pomemben del otroštva, otroci pa so intertekstualno bogati, zato pravljice, ki jih poznajo, dobro prepoznavajo v drugih tekstih.
Ključne besede: intertekstualnost, pravljice, Grimmove pravljice, film, branje filma, saga Shrek
Objavljeno: 14.09.2020; Ogledov: 111; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

8.
Vpliv predznaja na pisanje zgodb ob sliki
Urška Kostanjšek, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo se osredotočili na opismenjevanje in komunikacijske sposobnosti, predstavljena pa je tudi ustvarjalnost učencev, ki se odraža skozi pisanje zgodbe ob slikovnem gradivu. Opismenjevanje je proces, ki je ključen v prvem triletju pri pouku slovenščine. Za proces opismenjevanja je nujno, da razvijamo komunikacijske spretnosti, teh se ljudje učimo celo življenje. Predstavili smo procese govorjenja, branja in pisanja. Govorjenje je zelo pomembna dejavnost, saj nam omogoča socializacijo, komunikacijo s svetom. Procesa branja in pisanja potekata vzporedno. Da se učenci naučijo brati in pisati, je treba vložiti veliko dela, predvsem pa motivacije in interesa. Ko je tehnika pisanja usvojena, je učitelj tisti, ki učence spodbuja, da samostojno ustvarjajo. Svojo ustvarjalnost lahko učenci izražajo tako, da ob danem slikovnem materialu zapišejo zgodbo. Učenci, ki oblikujejo daljše, zložene povedi, v svoje opise vključujejo pridevnike in nenavadne zaključke zgodb, so besedno ustvarjalnejši, prav tako imajo bolj razvito domišljijo. V empiričnem delu smo raziskovali, kako predznanje učencev vpliva na oblikovanje zgodbe s pomočjo slikovnega gradiva. V raziskavo sta bili vključeni dve mariborski osnovni šoli. Preverjanje učencev je bilo izvedeno dvakrat z dvema različnima instrumentarijema. Prvo preverjanje je bilo izvedeno oktobra 2017, ko so učenci obiskovali 1. razred. Izvedli smo preizkus pismenosti. Drugo preverjanje je bilo izvedeno maja 2019, ko so učenci zaključevali 2. razred. Ob sliki so zapisovali zgodbo. Pri vsakem učencu smo preverili, koliko povedi in besed je vsebovala njegova zgodba ter kolikšno je bilo povprečno število besed v povedi. Prav tako nas je zanimalo, ali je v zgodbo vključil dodane elemente, ki jih na sliki ni.
Ključne besede: govorjenje, branje, pisanje, zapis zgodbe, kreativnost
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 196; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (707,36 KB)

9.
Branje kot kulturna vrednota
Anja Fideršek, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje, kako pomembna je dobro razvita bralna pismenost, ne le za vsakega posameznika, temveč tudi za razvoj celotne družbe. Na začetku so pojasnjeni temeljni pojmi o branju in bralni kulturi, ki so v magistrskem delu uporabljeni. V jedrnem delu je predstavljen posameznikov razvoj bralne pismenosti. Teoretično je prikazano, kako poteka razvoj bralne pismenosti skozi različna starostna obdobja, kje, kako in na kakšen način se branje razvija v nekem obdobju ter katera znanja posameznik pridobi. Zaradi prepričanja, da je za branje v prostem času pomembna visoka stopnja motiviranosti, je v delu prikazano, kdo vse lahko motivira učence ter na kakšen način. V magistrskem delu je branje interpretirano kot kulturna vrednota, zato je osredotočeno tudi na bralno pismenost celotne družbe. Pojasnjeno je, kakšen vpliv ima družba, ki ji posameznik pripada, na razvoj njegove bralne pismenosti ter kako posameznik s svojim odnosom do branja vpliva na bralno kulturo celotne družbe. Podrobneje je predstavljena bralna pismenost v Sloveniji. Cilj je prikazati odgovornost vsakega učitelja za razvoj bralne pismenosti učencev, zato je v raziskovalnem delu magistrskega dela za vsak učni predmet predstavljena primerna literatura, s katero bi učitelj vplival na branje učencev, pri čemer so za raziskovalni vzorec izbrani učni predmeti 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole.
Ključne besede: branje, bralna pismenost, družinska pismenost, bralna motivacija
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 215; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

10.
Psihološka manipulacija s tehniko hladnega branja
Diana Mandić, 2020, diplomsko delo

Opis: Zdi se, da ljudi še posebej privlačijo pojavi, ki jih ne morejo razložiti. Široko področje psihologije vsebuje uveljavljene discipline, nanjo pa se sklicujejo tudi veje, ki so po naravi ezoterične, nejasne. Videti je, da jim stroka zaradi tega ni naklonjena. Popularna psihologija je eden takšnih konceptov, ki domnevno temelji na psihologiji, med njenimi postopki oziroma metodami pa najdemo hladno branje. Uporabljajo ga nedokazani vedeževalci, mediji, jasnovidci. Stranke obravnavajo tako, da pri njih dosežejo učinek, kot da jih poznajo od nekdaj, da vedo vse o njih. To izpeljejo s pomočjo Barnumovih trditev, ki jih pojasnjuje Barnumov učinek. Poleg njih se zanašajo na opazovanje (toplo branje) in morebitno predhodno raziskovanje stranke in njenega življenja (vroče branje). Mojstri so tudi spretni retoriki. Metode, ki jih uporabljajo med branjem, so prefinjene in se med seboj prepletajo. Nekateri avtorji so za boljše razumevanje področja predstavili tudi razširjeni model strategij hladnega branja. Cilj mojstra hladnega branja je, da med postopkom, ki lahko poteka v tišini (tudi na daljavo) ali besedno, od stranke neopazno pridobi čim več informacij. Te nato preoblikuje in predstavi kot ugotovitev ali napoved. Zanaša se na predpostavko, da se ljudje v določenih časovnih obdobjih življenja soočajo s težavami iste vrste, in podobne domneve. Ker je hladno branje lahko tudi uspešno, nas je zanimalo, zakaj in kdaj. Nekateri avtorji navajajo, da se ponuja kot alternativa terapevtski obravnavi. Vprašali smo se, ali ga lahko uporabimo v kriminologiji. Kot navajajo nekateri viri, naklonjeni hladnemu branju, so podobne metode že v uporabi pri uslužbencih policije, ko zaslišujejo osumljence ali izdelujejo profil storilca kaznivega dejanja. Kritični avtorji pa ponujajo empirične dokaze, da hladno branje s svojim delovanjem bistveno ne pripomore k reševanju težjih zločinov.
Ključne besede: diplomske naloge, hladno branje, parapsihologija, tehnika hladnega branja, Stock Spiel, Barnumove trditve, Forerjev učinek, kriminologija
Objavljeno: 21.04.2020; Ogledov: 363; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (624,99 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici