1. Vpliv različnih dramskih tehnik na razumevanje pravljic pri učencih s posebnimi potrebami : magistrsko deloMateja Vrečič, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Vpliv različnih dramskih tehnik na razumevanje pravljic pri učencih s posebnimi potrebami smo v teoretičnem delu opredelili pomen pravljic za otroke, raziskali smo značilnosti slikanic, kamišibaja in pripovedovanj s pomočjo lutk in ilustracij. Za vsako uporabljeno dramsko tehniko smo poiskali pozitivne vidike, ki vplivajo na razumevanje predstavljenega pri otrocih s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo predstavili tudi posebne potrebe, ki jih imajo sodelujoči učenci.
V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, pri čemer smo uporabili strukturirani intervju in opazovalni list. Za omenjene raziskovalne metode smo se odločili zato, da bi dobili čim bolj natančne odgovore, saj je potrebno upoštevati, da gre za populacijo (sodelujočih) otrok, ki imajo znižane intelektualne sposobnosti.
Rezultati so pokazali, da se pripovedovanje ob ilustracijah najbolje obnese pri učenki s primanjkljaji na čustveno-vedenjskem področju in učencu z motnjo avtističnega spektra. Kamišibaj se je najbolje izkazal pri učencih z motnjami v duševnem razvoju in zmernimi govorno-jezikovnimi motnjami. Dramska tehnika pripovedovanja pravljice ob uporabi lutk pa se je najboljše izkazala pri učencih z več motnjami, in sicer pri učencih z zmerni motnji v duševnem razvoju, učencih z zmernimi govorno-jezikovnimi motnjami, dolgotrajno bolnem otroku ter pri učenki s primanjkljaji na posameznih področjih učenja.
Ključne besede: kamišibaj, lutke, ilustracije, lahko branje, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (4,09 MB) |
2. Učinkovitost kompleksne bralne strategije VŽN v petem razredu osnovne šole : magistrsko deloEnija Justinek, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo proučevali učinkovitost kompleksne bralne strategije VŽN v petem razredu osnovne šole. Zanimalo nas je, ali bo po trimesečni uporabi strategije VŽN prišlo do razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino pri predznanju, številu postavljenih vprašanj, novem znanju in bralnem razumevanju. Rezultate smo pridobili s pomočjo raziskave, v kateri so bili učenci razdeljeni v eksperimentalno in kontrolno skupino. V sklopu raziskave so bili učenci testirani dvakrat, in sicer na začetku in koncu raziskave, v vmesnem času pa je eksperimentalna skupina obravnavala besedila s pomočjo strategije VŽN.
Rezultati raziskave so pokazali, da sta pri novem znanju in zapisu vprašanj obe skupini izboljšali svoj prvotni rezultat, le da je bilo to izboljšanje večje pri eksperimentalni skupini. Pri predznanju pa sta obe dosegli slabši rezultat.
Bralno razumevanje smo preverjali s testom, ki je vseboval štiri naloge. Prvi dve nalogi sta pokrivali prvo raven razumevanja, tretja naloga drugo raven in četrta naloga tretjo raven. Eksperimentalna skupina je pokazala večje izboljšanje kot kontrolna skupina pri prvi, tretji in četrti nalogi bralnega razumevanja, kljub temu da je kontrolna skupina tam dosegla boljši končni rezultat. Pri drugi nalogi pa je pri drugem preverjanju boljši rezultat dosegla kontrolna skupina.
Ključne besede: branje, bralno učne strategije, strategija VŽN, bralno razumevanje
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 27; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,18 MB) |
3. Prilagoditev ljudske pravljice za otroke z motnjo vida : magistrsko deloAnna Štefanicki, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Prilagoditev slovenskih ljudskih pravljic za otroke z motnjo vida smo se najprej osredili na teoretični del, kjer smo podrobno raziskovali otroke z motnjo vida, slepe in slabovidne otroke, otroke z okvaro vidne funkcije, ljudsko pravljico in lahko branje. Poglobili smo se v iskanje in primerjanje teorij o inkluziji otrok z motnjo vida ter njihovim poučevanjem in prilagoditvah v šoli. V empiričnem delu smo opisali cilje, namen, raziskovalna vprašanja ter zastavljeno metodologijo. V praktičnem delu smo najprej predstavili idejo, načrt in izvedbo štirih tipnih didaktičnih pripomočkov: tipni prikaz, tipna magnetna tabla, tipni spomin in tipno prirejanje 1-1. Tipni didaktični pripomočki so se navezovali na pravljico Bela kača s kronico. Didaktične pripomočke smo preizkusili z učencem. S pomočjo ocenjevalnega lista smo ovrednotili pripomočke in učenčev napredek ob večkratnem rokovanju z njimi. Ugotovili smo, da so tipni didaktični pripomočki bili dobro načrtovani in kvalitetno izdelani ter primerni za uporabo in spoznavanje slovenske ljudske pravljice Bela kača s kronico. Ob večkratni uporabi le-teh se je izboljšalo učenčevo razumevanje pravljice in razumevanje uporabe tipnih didaktičnih pripomočkov. Ugotovili smo, da dobro načrtovani in izdelani tipni didaktični pripomočki izboljšajo razumevanje slovenskih ljudskih pravljic ter otrokom z motnjo vida omogočijo spoznavanje in doživljanje pravljice z vsemi čutili, kar je najpomembnejše.
Ključne besede: ljudske pravljice, lahko branje, otroci z motnjo vida, didaktični in tipni pripomočki, inkluzija
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 47; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,94 MB) |
4. Branje in razumevanje mladinskih leposlovnih besedil pri učencih z govorno-jezikovnimi motnjami ter prirejanje besedil v laže berljive oblike : doktorska disertacijaNika Vizjak Puškar, 2024, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija obravnava večplastno in interdisciplinarno tematiko, skozi katero se prepletajo štiri med seboj povezana področja, in sicer otroška in mladinska književnost, bralna pismenost, literarne priredbe ter govorno-jezikovne motnje (GJM).
Disertacija je razdeljena na tri dele. Prvi del predstavlja uvod z analizo obravnavanega problema. Drugi del predstavljajo teoretična izhodišča, v katerih so opredeljena in opisana posamezna tematska področja. Najprej je predstavljena teorija otroške in mladinske književnosti. Analizirani sta mladinski literarni besedili, ki sta bili izbrani za raziskavo, to sta umetna pripovedka Frana Levstika Martin Krpan z Vrha in mladinska povest Primoža Suhodolčana Košarkar naj bo. Nato so predstavljeni pogledi na bralno pismenost in njene gradnike, pri čemer je največji poudarek na branju literarnih besedil pri učencih z GJM. Temu sledijo pogledi na teorijo literarnih priredb s poudarkom na priredbah, namenjenih osebam s posebnimi potrebami, pri čemer sta natančneje opisani prirejanje besedil v lahko branje in prirejanje v preprosti jezik. Nazadnje so predstavljene govorno-jezikovne motnje, značilnosti posameznikov s temi motnjami, njihov vzgojno-izobraževalni proces ter težave, ki se pri učencih s temi motnjami pojavljajo na področju branja.
Tretji del disertacije predstavlja empirični del, v katerem je opisana kvalitativna študija primera, v katero je bilo vključenih petdeset učencev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki se šolajo v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. S študijo primera sta bili preverjani branje in razumevanje dveh mladinskih literarnih besedil pri obravnavani populaciji učencev. Za izvedbo raziskave sta bili izbrani besedili, ki sta za mlade bralce vsebinsko zanimivi, a sta zaradi jezikovnih in slogovnih posebnosti za učence z GJM zelo težko berljivi. Obe besedili sta bili v namen raziskave v celoti prirejeni v lahko branje. Odlomek iz vsakega od besedil pa je bil prirejen tudi v preprosti jezik.
Rezultati raziskave in njihova interpretacija so predstavljeni za vsako obravnavano literarno besedilo posebej. Najprej so opisani postopki prirejanja besedil. Temu sledi opis obravnave obeh besedil v petih fazah, skozi katere so ju učenci brali v različnih oblikah. Po vsaki fazi je bilo izvedeno preverjanje razumevanja z intervjuji oziroma z vprašalniki. V prvi fazi obravnave so učenci prebrali začetna odlomka izvirnih besedil, v drugi fazi so brali vsebinsko enaka odlomka v lahkem branju, v tretji fazi so učenci prebrali celotni besedili v lahkem branju, v četrti fazi so brali odlomka v preprostem jeziku, v zadnji, peti fazi pa so učenci ponovno brali odlomek iz izvirnega besedila, ki pa ni bil enak odlomkom, ki so jih brali v preteklih fazah. Rezultati raziskave so potrdili zastavljene teze, da lahko s prirejenimi literarnimi besedili učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo in/ali olajšamo doseganje učnih ciljev književnega pouka. Prav tako lahko z različnimi stopnjami priredb učence z govorno-jezikovnimi motnjami postopoma pripravimo na branje zahtevnejših izvirnih literarnih besedil. S priredbami mladinskih literarnih besedil v laže berljive oblike učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo literarnoestetsko doživljanje njihovi starosti oziroma razvojni stopnji primernih besedil, za kar so sicer pogosto prikrajšani. Z vprašalnikom bralne motivacije (po Pečjak 2006) je bila testirana tudi bralna motivacija sodelujočih učencev pred začetkom in ob koncu raziskave. Rezultati tega dela raziskave so potrdili tezo, da se lahko ob ustreznih postopnih pristopih k branju literarnih besedil poveča bralna motivacija učencev z govorno-jezikovnimi motnjami.
Ključne besede: otroška in mladinska književnost, govorno-jezikovne motnje, lahko branje, preprosti jezik, priredbe literarnih del, bralna pismenost
Objavljeno v DKUM: 12.08.2024; Ogledov: 82; Prenosov: 19
Celotno besedilo (5,88 MB) |
5. Analiza prevedenih slikanic Juana Kruza Igerabideja : diplomsko deloUrška Brodnjak, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je analiziranih šest prevedenih slikanic avtorja Juana Kruza Igerabideja. Opravljena je bila analiza naslednjih slikanic: Jona in prestrašeni hladilnik (2012), Jona je žalosten (2013), Jonova budilka (2014), Jona v stiski (2016), Jona ima veliko težavo (2016) in Adijo, Jona (2017). Juan Kruz Igerabide je priljubljen španski avtor, učitelj, predavatelj, pesnik in prevajalec. V slovenščino je prevedenih sedem avtorjevih del. V teoretičnem delu je opredeljen pojem slikanice, kakovostne slikanice in opis njenih značilnosti ter definicija družinske pismenosti. Predstavljeni so napotki za branje otrokom, vpliv branja na otrokov razvoj, navedeni so podatki o avtorju. Pri raziskovanju so bile uporabljene deskriptivna metoda, metoda klasifikacije, metoda analize, komparativna metoda, metoda sinteze in metoda praktičnega dela. V praktičnem delu je bila opravljena multimodalna analiza šestih slikanic. Branje slikanic in dejavnosti, povezane z vsebino in tematiko slikanic, so bile izvedene v 2. starostnem obdobju. Pod izvedbo posamezne slikanice so navedeni odzivi otrok.
Ključne besede: slikanica, analiza slikanice, Juan Kruz Igerabide, družinska pismenost, branje
Objavljeno v DKUM: 11.06.2024; Ogledov: 111; Prenosov: 10
Celotno besedilo (3,96 MB) |
6. Razumevanje lahkega branja pri starostnikih : magistrsko deloPolona Rogina, Alja Puhner, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Razumevanje lahkega branja pri starostnikih je v
teoretičnem delu predstavljena bralna pismenost in njeni gradniki. Natančno je opisan
6. gradnik bralne pismenosti, ki opisuje tekoče branje. Naloga se osredotoča na kriterije
tekočnosti branja, to so natančnost, ritem, tehnika in izraznost branja. Opisano je lahko
branje, namenjeno različnim posameznikom, ki imajo težave pri razumevanju. Sledi
empirični del magistrske naloge. Za ta del naloge je bilo izbranih deset posameznikov, ki
so stanovalci doma za starostnike. V začetku so bili opravljeni uvodni intervjuji. S tem se
je pridobil vpogled v njihovo otroštvo in mladost. Med drugim intervjuji razkrivajo odnos
intervjuvancev do branja danes. Sledi drugi del, v katerem so bile preverjene bralne
sposobnosti starostnikov. Vsi posamezniki so samostojno prebrali besedilo v lahkem
branju. Ocenjevan je bil 6. gradnik bralne pismenosti s pomočjo besedila, zapisanega v
lahkem branju avtorice Simone Kuplen – Slovenija (2018). Rezultati so pokazali, da je
branje starostnikov tekoče. V večini starostniki nimajo večjih težav pri branju, prav tako
med njimi ni prišlo do izrazitih odstopanj. Zadnja naloga je zajemala izdelavo publikacije
Življenje v domu starostnikov. Publikacija je zapisana po pravilih lahkega branja. V
pomoč bo tako novim kot že vključenim stanovalcem pri prilagoditvi na nov način
življenja. Magistrsko delo se zaključi z mislijo, da publikacija predstavlja »priročnik« za
stanovalce, saj so v njem predstavljene vse pomembne informacije o domu.
Ključne besede: lahko branje, starostniki, razumevanje, bralna pismenost, tekoče branje
Objavljeno v DKUM: 28.05.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 33
Celotno besedilo (11,58 MB) |
7. Petelinčki Vesne Radovanovič v lahkem branju : magistrsko deloAnita Lukačič, Ana Novak, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se ukvarja z bralno pismenostjo učencev četrtega razreda nižjega izobrazbenega standarda. Sestavljeno je iz dveh ključnih delov, teoretičnega in empiričnega dela. Na začetku teoretičnega dela so podrobneje opredeljeni branje in strategije branja, temu sledijo naslednje teme: opredelitev gradnikov bralne pismenosti in natančna razlaga vsakega posameznega gradnika, predstavljeni so tudi model lahkega branja in nekateri njegovi najpomembnejši vidiki. V raziskavi magistrskega dela so sodelovali otroci z intelektualno oviranostjo, zato je eno izmed poglavij v teoretičnem delu namenjeno tudi njim, prav tako tudi prilagojenemu izobraževalnemu programu vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom, ki ga obiskujejo otroci, vključeni v raziskavo. Posebej opredeljen in predstavljen je tudi pojem slikanice, temu se pridružuje tudi predstavitev serije slikanic o petelinčku. Na kratko se teoretični del dotakne tudi avtorice in ilustratorke serije slikanic petelinček. Empirični del zajema in predstavlja celoten načrt izvedbe raziskave magistrskega dela, v njem so predstavljene tudi slikanice serije petelinček, prilagojene po modelu lahkega branja, ki predstavljajo glavni raziskovalni instrument magistrskega dela. Prav tako so predstavljeni tudi rezultati raziskave, natančna in obsežna interpretacija ter analiza teh, ki so pokazali, da so otroci, vključeni v raziskavo, dobro bralno pismeni, ne glede na njihove zmanjšane intelektualne zmožnosti in druge primanjkljaje, ki jih imajo.
Ključne besede: bralna pismenost, lahko branje, uporabniki lahkega branja, prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom, serija slikanic o petelinčkih.
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 273; Prenosov: 43
Celotno besedilo (6,94 MB) |
8. |
9. Izboljšanje bralnega razumevanja učencev z motnjami v duševnem razvoju z vodnikom o Žički kartuziji v lahkem branju : magistrsko deloTanja Klančnik, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Izboljšanje bralnega razumevanja učencev z motnjami v duševnem razvoju z Vodnikom o Žički kartuziji v lahkem branju so v teoretičnem delu predstavljene značilnosti otrok z motnjo v duševnem razvoju, bralna pismenost in njeno razvijanje v prilagojenih programih vzgoje in izobraževanja (prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom PP NIS in posebni program vzgoje in izobraževanja PPVI), izsledki mednarodnih raziskav o bralni pismenosti v Sloveniji ter značilnosti lahkega branja. V empiričnem delu je vključen Vodnik o Žički kartuziji v lahkem branju, s katerim se je preverjalo bralno razumevanje učencev, ki se izobražujejo v PP NIS in PPVI na OŠPP V parku v Slovenskih Konjicah, in rezultati bralnega razumevanja učencev. Raziskane so bile tudi izkušnje in poznavanje področja lahkega branja učiteljic, ki poučujejo na OŠPP V parku, s pomočjo intervjuja, ki je bil uporabljen v projektu PERLSI. Rezultati so bili primerjani z izsledki slovenskega dela raziskave projekta. Ugotovljeno je bilo, da med učenci obeh programov ni statistično pomembnih razlik v bralnem razumevanju Vodnika o Žički kartuziji v lahkem branju, sta pa najboljša rezultata dosegla učenca posebnega programa, kar ni bilo predpostavljeno. Predpostavka, da imajo učiteljice OŠPP V parku manj znanja in izkušenj z lahkim branjem kot udeleženci raziskave PERLSI je bila potrjena.
Ključne besede: motnje v duševnem razvoju, bralna pismenost, bralno razumevanje, lahko branje, Vodnik o Žički kartuziji
Objavljeno v DKUM: 15.05.2024; Ogledov: 239; Prenosov: 18
Celotno besedilo (12,30 MB) |
10. Primerjava pripovedovanja zgodbe ob črno-beli ter barvni ilustraciji : diplomsko deloLara Ocepek, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Primerjava pripovedovanja zgodbe ob črno-beli ilustraciji ter barvni ilustraciji smo v teoretičnem delu opredelili govor, pripovedovanje, vlogo socialne igre v razvoju govora in skupno branje odraslih in otrok. Pri tem smo se dotaknili razvoja govora in podrobneje opisali faze govornega razvoja, prve besede, razvoj besedišča. Podrobneje smo opisali razvoj pripovedovanja otrok, pripovedovanje ob ilustracijah, skupno branje, razvoj ustvarjalnosti in domišljije otrok ter pojasnili vlogo socialne igre pri razvoju govora otrok.
V empiričnem delu smo izvedli dve preverjanji, v katerih je sodelovalo 17 otrok starosti 3 do 5 let. Otroci so pripovedovali dve zgodbi, in sicer eno ob črno-beli ilustraciji ter eno ob barvni ilustraciji. Njihove zgodbe smo zvočno posneli, nato pa jih dobesedno prepisali in analizirali. Zanimalo nas je, pri katerem pripovedovanju bodo tvorili več povedi, samostalnikov, glagolov, pridevnikov, veznikov in predlogov.
Zanimalo nas je, katera ilustracija bo otroke bolj spodbudila za tvorjenje več različnih besednih vrst.
Rezultati so pokazali, da so otroci tvorili več povedi, glagolov in predlogov pri pripovedovanju ob črno-beli ilustraciji. Pri pripovedovanju ob barvni ilustraciji pa so bili uspešnejši zgolj pri tvorjenju pridevnikov in veznikov. Samostalnike so tvorili enakomerno v obeh pripovedih.
Ključne besede: govorni razvoj, pripovedovanje zgodb, ilustracije, otroci, skupno branje
Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 236; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,41 MB) |
