| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


61 - 70 / 138
First pagePrevious page3456789101112Next pageLast page
61.
KVANTITATIVNI VIDIK PISANJA ZGODBE UČENCEV 2. RAZREDA
Nina Vajt, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Komunikacijske spretnosti se ljudje učimo vse življenje. Najprej smo sposobni zgolj poslušati, kasneje govoriti, s šestimi leti, ko se prične formalno šolanje pa začnemo usvajati še svet pisanja in branja. Ker učenci prag šole prestopijo z različnimi predznanji, si učitelj pomaga z različnimi modeli pisalnih in bralnih razvojnih stopenj in tako ugotovi, kje mora nadaljevati z učenčevim razvojem pisalnih oz. bralnih zmožnosti. Na poti do avtomatiziranega pisanja in branja je potrebno veliko vaje, motivacije in učenčevega interesa. Na začetku učenci tvorijo preproste enostavčne povedi. Kasneje, ko imajo že bogatejši besedni zaklad, tvorijo zložene povedi. V empiričnem delu sem preverjala kvantitativni vidik pisanja zgodbe učencev 2. razreda na petih mariborskih osnovnih šolah. Preverila sem, koliko enostavčnih povedi je v izdelku, koliko besed je na enostavčno poved, koliko je zloženih povedi v izdelku ter koliko je besed na zloženo poved. Preverila sem tudi, ali so učenci napredovali glede na nivo pisanja. S preverjanjem kvantitativnega vidika sem z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovala, kakšen je napredek učencev v razmahu treh mesecev. Preverjanje je bili izvedeno dvakrat, pri čemer je bil instrumentarij enak, saj le tako lahko govorimo o napredku.
Keywords: opismenjevanje, pisanje, branje, zgodba, enostavčna poved, zložena poved
Published: 02.01.2013; Views: 1381; Downloads: 148
.pdf Full text (3,13 MB)

62.
STOPNJA PISMENOSTI V 1. RAZREDU
Tjaša Gašper, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Človek postaja pismen skozi daljše časovno obdobje. Od zgodnjega otroštva dalje poteka seznanjanje z branjem in pisanjem spontano in neformalno, saj se otrok srečuje z raznimi napisi ob cestah, v trgovinah, na raznih stavbah ipd. Z vstopom v šolo pa se prične proces formalnega opismenjevanja, ki poteka načrtno in sistematično. Proces učenja branja in pisanja poteka celotno prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila opismenjevanje, postopke pridobivanja črk, metode opismenjevanja, dejavnike, ki vplivajo na učenčevo uspešnost, in pomen motivacije učenca. Ker se z leti sistem opismenjevanja v šolah spreminja, sem se odločila, da zaradi uvedbe novega učnega načrta izvedem raziskavo v zvezi s stopnjo pismenosti učencev prvega razreda. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati in interpretacija učencev petih mariborskih šol. Preverjanje je potekalo dvakrat, v razmahu štirih mesecev. Zanimalo me, je kakšno znanje imajo učenci glede členjenja besed, zapisa besed, branja in razumevanja prebranega. Zanimal me je njihov individualni napredek. Prikazani so tudi rezultati posameznih šol.
Keywords: začetno opismenjevanje, metode opismenjevanja, predznanje, pisanje, branje, razumevanje branja, 1. razred
Published: 27.03.2013; Views: 1743; Downloads: 263
.pdf Full text (3,31 MB)

63.
VPLIV ZGODNJE IZKUŠNJE NA VZGOJO BRALCA ZA VSE ŽIVLJENJE IN VLOGA KNJIŽNICE
Mateja Kus, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V pričujočem diplomskem delu smo želeli raziskati kako, na kakšen način in s kakšnimi pristopi lahko posameznik v času, ko razvojna smer ne gre v prid branja, pridobi izkušnjo, da je branje nekaj, pri čemer lahko aktivno sodeluje, le-to pa mu prinaša občutek ugodja. Skratka – zanimalo nas je, kako vzgojiti bralca za vse življenje. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem, teoretičnem delu, smo prikazali, da je bralne sposobnosti potrebno razvijati postopoma in vztrajno, kajti učenje branja se pravzaprav nikoli ne konča. Opirali smo se na teorijo Paula Kroppa, podano v delu z naslovom Vzgajanje bralca: Naj vaš otrok postane bralec za vse življenje (2000), kjer avtor bralni razvoj deli na šest starostnih skupin oz. faz. Za vsako izmed njih smo prikazali cilje, vsebine in metode dela, tj. celoten proces, ki nas pripelje do želenega rezultata. Izpostavili smo tudi bralno vzgojo s pomočjo bralne značke in splošne knjižnice. Teoretična izhodišča smo osvetlili z empiričnim delom. Želeli smo ugotoviti in ovrednotiti trenutno stanje in trende na področju bralne pismenosti v zadnjih desetih letih ter predstaviti primere dejavnosti, namenjene spodbujanju in razvijanju bralne kulture. Temeljni element zbiranja podatkov je bila analiza Poslovnih poročil Knjižnice Brežice 2003–2012. Izvirne oblike smo priredili in uporabili le podatke, relevantne za preverjanje hipotez. Podatke smo podkrepili z mnenji in izkušnjami knjižničark oz. izvajalk bralnih projektov, torej tistih, ki delajo z otroki, mladostniki in odraslimi. Kot instrument smo uporabili nestandardizirane, nestrukturirane intervjuje. Prišli smo do spoznanja, da so splošne knjižnice izredno dobrodošle v času, ko si prizadevamo za večjo funkcionalno pismenost posameznikov in družbe. Z bralnimi projekti in dejavnostmi, ki so namenjene spodbujanju branja in razvoju bralne kulture, namreč zajemajo vse ciljne skupine uporabnikov in tako pozitivno vplivajo na vzgojo bralca za vse življenje.
Keywords: pismenost, zgodnje izkušnje, vzgoja bralca, institucije, vseživljenjsko branje, bralna značka, splošna knjižnica
Published: 08.07.2013; Views: 988; Downloads: 158
.pdf Full text (6,09 MB)

64.
STALIŠČA UČENCEV 1. RAZREDA DO SVOJEGA OPISMENJEVALNEGA PROCESA
Mateja Meolic, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomske naloge z naslovom Stališča učencev 1. razreda do svojega opismenjevalnega procesa je ugotoviti, kaj učenci 1. razreda (ki so pred opismenjevanjem) menijo o svoji bralni spretnosti (kako sami sebe vidijo kot bralce), o težavnosti (na) učenja branja, o zanimivosti branja in interesu zanj ter o koristnosti branja, saj predvidevamo, da je to povezano z opismenjevalnim procesom. V teoretičnem delu diplomske naloge smo spregovorili o zgodovini branja, opredelili pojem branje, spregovorili o dejavnikih branja, o razlogih za branje in o pomenu branja. Opredelili smo tudi splošno motivacijo, spregovorili o dveh vrstah splošne motivacije in njenih pristopih. V nadaljevanju teoretičnega dela smo opredelili še bralno motivacijo, opisali dve vrsti bralne motivacije ter spregovorili o njenih prvinah. Na koncu teoretičnega dela pa smo spregovorili še o dejavnikih, ki vplivajo na usvajanje branja, in sicer o pripravljenosti na (za) branje, motivaciji za branje, interesu za branje, odnosu do branja ter o samopodobi. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodo pri čemer smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja opravili intervjuvanje 45 učencev 1. razreda osnovne šole. Od tega smo intervjuvali 15 učencev, ki ne berejo, 15 učencev, ki malo berejo ter 15 učencev, ki berejo, na koncu pa je sledila analiza intervjujev. Ugotovljeno je bilo, da imajo učenci, ki (malo) berejo, boljše mnenje o svoji bralni spretnosti kot tisti, ki ne berejo, poleg tega pa so tudi spretnejši pri branju. Ugotovili smo, da so tisti učenci, ki ne berejo in tisti, ki malo berejo, mnenja, da učenje branja ni oziroma je težko, učenci bralci pa menijo, da učenje branja ni težko. Ugotovili smo tudi, da skoraj vse tri skupine učencev menijo, da je branje zanimivo, poleg tega pa imajo vsi učenci tudi interes zanj. Ugotovljeno je bilo tudi, da so (skoraj) vsi učenci mnenja, da je branje koristno.
Keywords: branje, motivacija, bralna motivacija, prvine bralne motivacije, dejavniki usvajanja branja
Published: 08.07.2013; Views: 996; Downloads: 58
.pdf Full text (1,05 MB)

65.
KNJIGA UMETNIKA
Aljoša Ozmec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V sodobni umetnosti sta pomembna tako tekst kot kontekst. Zato ima v knjigi umetnika posebno vlogo pisava, ki kot osnovni sestavni element knjige izgublja pomen ali celo izgine. Ker umetnik pri ustvarjanju knjige umetnika ne potrebuje pisave, si želi uspešno in koristno uporabljati pridobljene izkušnje, spretnosti in znanja, ki jih prinašajo različne grafično tiskarske tehnike, dodelave in njihove kombinacije. Umetnika zanimajo nova izrazna sredstva, njihove lastnosti, spremembe namembnosti. Išče nove poti, zato ga zanimajo tudi nova orodja in s tem nove tehnologije. Posledično uporabljena orodja v knjigi umetnika pogosto sovpadajo s tehnološkim napredkom. Raznolikost in pestrost materialov, različne možnosti zapisovanja, omejitve in možnosti tiska, barvni obsegi, obdelave, dodelave,… postajajo orodja, s katerimi umetnik začne komponirati. Tudi vpliv družbe ima pomembno vlogo. Kot izraz določenega časa in kraja vpliva na način dojemanja in branja. Od ruske avantgarde, futurizma, prek fluxusa, poparta, konceptualnih umetnikov v šestdesetih letih do današnjih dni se knjigo umetnika skuša postaviti v nek okvir. Najkrajša definicija knjige umetnika je, da gre za umetniško delo, ki je izvedeno vsaj v abstraktni obliki knjige.
Keywords: knjiga umetnika, retrospektiva knjige, umetniško delo, pisave, branje, percepcija, knjigoveške dodelave
Published: 23.09.2013; Views: 1381; Downloads: 170
.pdf Full text (7,39 MB)

66.
KVANTITATIVNI VIDIK BRALNEGA RAZUMEVANJA V DRUGEM RAZREDU
Staša Skrbiš, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Svet se vse bolj razvija, pri tem pa igrajo pomembno vlogo komunikacijske dejavnosti vseh vrst. Raziskave kažejo, da človek preživi skoraj petino svojega budnega časa pri branju, da pa se, zlasti pri odraslih bralcih, ta čas precej krajša. Otroci kljub obdobju računalništva še vedno precej berejo. Veliko informacij, ki jih morajo dnevno pregledati in se jih naučiti, je še vedno v knjižnih oblikah, saj sta poslušanje in branje še vedno osnovni obliki komunikacije v učenju. Učenje branja v šoli poteka celotno prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila pismenost in bralno pismenost, metode in postopke začetnega opismenjevanja, strukturne modele bralne pismenosti in seveda branje ter vse kar vpliva na začetno branje. Ker se je leta 2011 sistem opismenjevanja v šolah spremenil, sem se odločila, da zaradi uvedbe novega učnega načrta izvedem raziskavo v zvezi z bralnimi zmožnostmi učencev drugega razreda. Rezultati in interpretacija raziskave branja učencev petih mariborskih šol so predstavljeni v empiričnem delu. Preverjanje je potekalo dvakrat, in sicer v razmahu štirih mesecev. Zanimalo me je, kakšno znanje imajo učenci s področja tehnike branja (čas branja, ritem branja in pravilnost branja). Predvsem me je zanimalo, kakšen je njihov individualni napredek na posameznih področjih. Prikazani so tudi rezultati posameznih oddelkov na šolah in rezultati posameznih šol.
Keywords: bralna pismenost, začetno opismenjevanje, branje, tehnika branja, bralno razumevanje, 2. razred
Published: 20.11.2013; Views: 1207; Downloads: 283
.pdf Full text (2,39 MB)

67.
BRANJE IN BRALNA MOTIVACIJA V SREDNJI ŠOLI
Tea Hrnčič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljamo branje, ki je pomembno za posameznikovo osebnostno rast in pomeni pot do vseživljenjskega znanja. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu opredelimo branje in vrste branja ter predstavimo bralno pismenost in bralni razvoj. V nadaljevanju opredelimo bralno motivacijo ter prvine notranje in zunanje motivacije. Predstavimo tudi povezanost bralne motivacije z učno/bralno uspešnostjo in motivacijo za branje glede na starost in spol dijakov, dijakinj. V teoriji govorimo tudi o razvijanju bralne motivacije v srednji šoli in predstavimo še branje pri urah slovenščine po učnem načrtu. Nato opišemo načine spodbujanja branja oz. motivacije za branje v domačem bralnem okolju, predšolskih vzgojnovarstvenih ustanovah, šolah, šolskih in splošnih knjižnicah ter knjigarnah. Zanima nas tudi vpliv medijev in vrstnikov na branje mladih. V drugem, empiričnem delu smo izvedli raziskavo z anketnim vprašalnikom v gimnaziji med dijaki in dijakinjami vseh štirih letnikov. Zanimali so nas njihovi bralni interesi in navade, poznavanje samega pomena branja, kako pogosto in kaj sploh radi berejo, kakšna je njihova motivacija za branje in kako jih k branju spodbujajo starši in profesorji. Rezultati so nam pokazali, da večina mladih rada bere in da najraje berejo leposlovje (romane, pesmi, povesti ...), stripe, poučne revije, knjige. Razveseljujoč je podatek, da jih največ bere zato, ker ob branju uživajo in se sprostijo, kar kaže na notranjo motiviranost le-teh za branje. Še vedno je preveč mladih, ki so za branje zunanje motivirani, to pomeni, da berejo zato, ker morajo brati za šolo in da jih starši, profesorji pohvalijo in dobijo nagrado (priznanje ...). Večina anketiranih se zaveda, da je branje pomembno zaradi širjenja besednega zaklada in učne uspešnosti. Dobro je tudi, da se dijaki/-nje zavedajo, da branje tudi širi njihov besedni zaklad. Pri izbiranju knjig za branje se večina zanese kar sama nase, pri izboru pa jim svetujejo še prijatelji, sošolci, profesorica, knjižničarka in starši, sorodniki. Profesorji mlade spodbujajo k branju tako, da poudarjajo pomen branja ali svetujejo pri izboru knjige in jim pustijo, da si knjigo tudi sami izberejo.
Keywords: Branje, vrste branja, bralni razvoj, bralna motivacija, srednja šola.
Published: 08.01.2014; Views: 1447; Downloads: 180
.pdf Full text (1,20 MB)

68.
METODA BRANJA IN MOTIVACIJA ZA BRANJE V TRETJEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Eva Gregorčič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljena teoretična izhodišča za spodbujanje bralne motivacije. Za učinkovito bralno motivacijo je ključen odrasli, ki je strokovno usposobljen ter hkrati tudi sam rad bere. Branju je potrebno posvečati veliko pozornosti, saj prispeva k razvijanju bralne kulture. Učenci se branja naučijo v nižjih razredih osnovne šole, kasneje ga razvijajo in nadgrajujejo, pri tem pa je pomembno sodelovanje učencev in tudi staršev. Motivacija za branje strmo pade na prehodu z razrednega na predmetni pouk, vse več učencev pa ima tudi odklonilen odnos do branja. Učitelji si prizadevajo učence bralno usposobiti, a je na koncu šolanja še vedno veliko učencev s slabimi bralnimi zmožnostmi. V diplomskem delu je v ospredju spodbujanje motivacije za branje v tretjem triletju osnovne šole. Empirični del zajema študijo primera, s katero je prikazan pogled učencev na branje, na književnost, obiskovanje knjižnic, preživljanje prostega časa, kar so ključni dejavniki, ki vplivajo na bralno motivacijo. Predpostavljeno je, da učitelji v vseh razredih s širšimi seznami kanonske literature učencem omogočajo izbiro knjig za domače branje, s čimer bi spodbudili motivacijo za branje. Poleg deskriptivne metode so v diplomskem delu uporabljene tudi komparativna, analitična, sintetična ter interpretativna metoda. Na podlagi študije primera je ugotovljeno, da se učitelji trudijo, da bi bralno motivacijo izboljšali, vendar prevladujejo dejavniki, ki jim to onemogočajo.
Keywords: Bralna motivacija, branje, bralni interesi, spodbujanje branja, modeli bralca, bralna pismenost, učenec, učitelj, knjižnica.
Published: 24.02.2014; Views: 1143; Downloads: 130
.pdf Full text (11,39 MB)

69.
BRALNE NAVADE OSNOVNOŠOLCEV TRETJEGA TRILETJA V OBČINI MURSKA SOBOTA
Katja Gomboc, 2014, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava področje bralnih navad osnovnošolcev tretjega triletja v občini Murska Sobota. Glavni namen je bil, ugotoviti odnos osnovnošolcev do branja, kako radi berejo in njihovo pogostost branja, po kateri tematiki najraje posegajo in kaj vpliva na izbor knjig, kakšna je motivacija za branje osnovnošolcev, kako pogosto so osnovnošolci sodelovali pri Bralni znački, pogostost branja med šolskim letom in v letnih počitnicah, kje si izposojajo knjige, ali so že slišali za e-knjige in kakšno je njihovo mnenje o branju. V sklopu teoretičnega dela sta opredeljena osnovna termina branje in bralna pismenost. V nadaljevanju sledi teoretična predstavitev razvoja bralnih sposobnosti, delitve in vrst branja, spodbujanja in motiviranja branja, vloge in pomena branja in bralne pismenosti v življenju posameznika ter bralne kulture. Predstavljene so tudi dosedanje empirične raziskave o branju in bralnih navadah. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati izvedene raziskave, v kateri je sodelovalo 327 osnovnošolcev tretjega triletja iz osnovnih šol v občini Murska Sobota. Rezultati raziskave kažejo, da osnovnošolci v branju vidijo koristno in poučno stvar, branje jih sprošča in zabava ter se jim zdi zanimivo. Najpogosteje se o branju pogovarjajo s prijatelji in sošolci in so za branje predvsem notranje motivirani. Najraje in tudi najpogosteje berejo mladinske revije, njihov odnos do branja pa je v največji meri odvisen od tega, kaj berejo. Možnosti za izboljšanje bralnih navad osnovnošolcev so predvsem v tem, da bi bilo potrebno spodbujati pogostejše branje leposlovja, branje med šolski letom in še posebej med letnimi počitnicami ter pogostejše sodelovanje pri Bralni znački.
Keywords: Osnovnošolci, bralne navade, branje, odnos do branja, pomen branja, bralna kultura.
Published: 07.10.2014; Views: 1634; Downloads: 182
.pdf Full text (1,86 MB)

70.
KVALITETNI VIDIK V PISNIH IZDELKIH UČENCEV PRVEGA RAZREDA
Anja Mohar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Kvalitetni vidik pisnih izdelkov učencev v začetnem obdobju osnovne šole zaznamujejo predvsem asociativni dogodki, personifikacije in ustvarjalnost, zato sem se v svojem diplomskem delu osredotočila na le-te dejavnike, ki so vplivali na vrednotenje izdelkov prvošolcev. V teoretičnem delu sem se dotaknila šestih področij opismenjevanja, ki so povezana s temo mojega diplomskega dela. Pisala sem o pomembnosti ustvarjalnega mišljenja, na kakšen način ga spodbujamo in kako lahko učitelji sami pripomoremo k razvoju le-tega, o bralnih strategijah, saj se branja med seboj lahko zelo razlikujejo, odvisno od vrste literature, ki jo beremo. Glede na to, da je govor ključnega pomena za razvoj otrokove pismenosti, sem razmišljala tudi o samem razvoju govora in procesu zaznavanja glasov od otrokovega rojstva dalje. Meni najbolj zanimiva tema je bilo pisanje o otroški domišljiji, saj sem spoznala, kaj jo zavira, kaj jo spodbuja in kako se otroška domišljija razvija. Razvoja mišljenja pa sem se v diplomski nalogi lotila le iz psihološkega vidika švicarskega filozofa Piageta, ki poudarja pomen štirih stopenj razvoja. V zadnjem poglavju teoretičnega dela sem pisala o stopnjah razvoja pisanja otrok, grafomotoričnih vajah ter o pomembnosti pisnega sporazumevanja v začetni fazi opismenjevanja. V prvih razredih osnovnih šol so se otroci začeli sistematično opismenjevati v drugi polovici razreda, zato sem se osredotočila le na domišljijske dejavnike in kreativnost. Učenci so dobili sliko, ki so jo pisno opisali in dodali poljubne elemente. Preverila sem število asociativnih dogodkov, personifikacij in ustreznosti naslova zgodbe. Preverjala sem jih dvakrat, in sicer v prvi polovici šolskega leta pred sistematičnim opismenjevanjem in nato še v drugi med procesom pridobivanja črk, branja in pisanja. Ker me je zanimala samo njihova ustvarjalnost in domišljija, njihove pravopisne zmožnosti pisanja nisem upoštevala.
Keywords: asociativni dogodki, domišljija, branje, pisanje, govor, razvoj mišljenja in poslušanje
Published: 21.04.2015; Views: 600; Downloads: 55
.pdf Full text (1,11 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica