| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 138
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
41.
Učinkovitost bralne strategije PV3P v srednji šoli pri usvajanju kemijskih pojmov
Maja Verhovšek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Branje je pomembno ne le pri predmetu slovenščine, temveč tudi pri ostalih šolskih predmetih. Predstavlja eno izmed komunikacijskih dejavnostih, s pomočjo katere pridobivamo novo znanje. Seveda pa je to mogoče le takrat, kadar beremo z razumevanjem, torej učinkovito. Strokovnjaki opozarjajo na pomen različnih bralnih strategij, ki pripomorejo k aktivnejšemu branju, uporabi različnih korakov pred, med in po branju. Ena izmed bralnih strategij je tudi bralna strategija PV3P (Preleteti, Vprašati se, Prebrati, Ponoviti, ponovno Pregledati), ki smo jo opredelili teoretično ter preizkusili tudi v praksi. Ta strategija vodi učenca oz. bralca skozi celoten bralni proces, tako se bralec na branje pripravi, besedilo aktivno bere ter z uporabo raznih aktivnostih poskusi prebrano tudi razumeti in si zapomniti. V raziskavi o učinkovitosti bralne strategije PV3P ob kemijskem besedilu so sodelovali dijaki dveh razredov tretjih letnikov splošne gimnazije. Najprej smo se osredotočili na način učenja pri predmetu kemije, na aktivnosti pri branju in učenju nasploh. Nato smo poskušali ugotoviti razlike v pomnjenju ter razumevanju kemijskih pojmov iz besedila, ki so ga dijaki enega razreda prebirali samostojno, dijaki drugega razreda pa s pomočjo prej usvojene bralne strategije PV3P. Spoznali smo, da bralna strategija PV3P vpliva na bralno razumevanje oz. na učinkovitost branja ter pomnjenja in razumevanja kemijskih pojmov, vendar je potrebno poudariti, da bi bilo potrebne še dosti dodatne vaje oz. urjenja.
Keywords: branje, bralne strategije, bralna strategija PV3P, učinkovito branje, kemijski pojmi
Published: 12.03.2012; Views: 1410; Downloads: 126
.pdf Full text (5,13 MB)

42.
UPORABA IN UČINKOVITOST VAJ ZA BOLJŠE IN HITREJŠE BRANJE V 3. RAZREDU
Eva Osojnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Branje je neizogiben del našega vsakdana in predstavlja sredstvo za pridobivanje znanja. Vendar je branje uspešno šele takrat, ko učenec prebrano tudi razume. Pomembna je motivacija in pristop učencev k bralnemu gradivu. En način, da dosežemo to so bralne strategije, ki učencu omogočijo lažje prepoznavanje bistvenih informacij iz besedila in pripomorejo k boljši zapomnitvi le-teh. Zelo učinkovite pa so tudi vaje za boljše in hitrejše branje, ki jih je Sonja Pečjak strnila v svoji knjigi Kako do boljšega branja. Namen diplomske naloge je preveriti koliko so vaje za boljše in hitrejše branje uporabne pri učencih tretjih razredov devetletne osnovne šole. Preizkus bralnega razumevanja smo izvedli dvakrat v obeh razredih, tako v eksperimentalnem kot tudi v kontrolnem razredu. Učenci obeh razredov doslej teh vaj še niso uporabljali. Po prvem preverjanju sem v eksperimentalnem razredu tri mesece izvajala vaje za boljše in hitrejše branje, medtem ko učiteljica v kontrolnem razredu teh vaj ni niti poznala. Po treh mesecih pa smo še enkrat obravnavali isto besedilo in zastavili ista vprašanje kot pri prvem preverjanju. Rezultati so zelo zanimivi in nepredvidljivi.
Keywords: branje, pismenost, bralna motivacija, bralno razumevanje, bralne učne strategije, vaje za boljše in hitrejše branje
Published: 12.03.2012; Views: 5643; Downloads: 750
.pdf Full text (5,51 MB)

43.
SPODBUJANJE BRANJA V 3. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE Z RAZLIČNIMI PRAKTIČNIMI TEHNIKAMI IN STRETEGIJAMI
Suzana Zabukovnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK V vsakdanjem življenju je jezik osnovna možnost za medsebojno sporazumevanje in sodelovanje. Ena izmed komunikacijskih dejavnosti je tudi branje, ki predstavlja sredstvo za pridobivanje različnih informacij. Vendar je branje oziroma učenje uspešno šele takrat, ko učenec prebrano tudi razume. Na bralno učinkovitost učencev vplivajo različne dejavnosti. Učenci imajo pri branju besedila pogosto težave, zato je pomembno, da otroke spodbujamo k uporabi različnih bralnih tehnik, metod in strategij. Le-te moramo dobro poznati in jih ustrezno uporabljati. Med vsemi praktičnimi tehnikami in metodami je pomembno to, da so uporabne in ne vzamejo veliko časa za izvajanje. Z bralnimi tehnikami, metodami in strategijami pri učencih nadgrajujemo in izboljšujemo hitrost ter pravilnost pri branju, povečujemo besednjak in izboljšamo razumevanje pri branju. Učinkovitost le-teh sem preizkusila v dveh tretjih razredih devetletne osnovne šole. Napredek pri učencih eksperimentalnega razreda se je pokazal že po šestih mesecih uporabe različnih praktičnih tehnik in metod.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: Branje, besednjak, bralno razumevanje, bralne tehnike in metode, 3. razred.
Published: 22.03.2012; Views: 3814; Downloads: 315
.pdf Full text (1,96 MB)

44.
DNEVNIK BRANJA KOT METODA ZA RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI PRIVZEMANJA PERSPEKTIV KNJIŽEVNIH OSEB
Mirjana Fras, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se nanaša na dnevnik branja kot metodo za razvijanje zmožnosti privzemanja perspektiv književnih oseb. Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali metoda pisanja dnevnika književnih oseb pripomore k boljšemu zaznavanju in globljemu razumevanju perspektiv književnih oseb. V raziskavi je bila uporabljena eksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. V okviru te metode sem podatke zbrala ob projektu branja v nadaljevanjih, s pisanjem dnevnikov književnih oseb in s pomočjo instrumentarija za merjenje zmožnosti privzemanja perspektive. Prvi del diplomskega dela je bil namenjen predstavitvi dosedanjih teoretičnih spoznanj v zvezi z razvojem recepcijske zmožnosti privzemanja perspektiv književnih oseb in spoznanj o metodi dnevnika branja. Predstavila sem teoretična načela sodobne didaktike mladinske književnosti, ki poudarjajo pomembnost osredinjenja pouka na učenca in s tem omogočanje razvoja bralne zmožnosti pri učencih. Opisala sem najpomembnejše značilnosti posameznih faz otrokovega recepcijskega razvoja, predstavila razvoj sposobnosti privzemanja perspektive pri otrocih ter naštela in opisala načine razvijanja zmožnosti zaznavanja notranjih perspektiv književnih oseb. Nazadnje so predstavljena še teoretična spoznanja o dnevniku branja v slovenski književni didaktiki. Na podlagi teoretične osnove sem oblikovala raziskovalno hipotezo, ki pravi, da učenci, ki ob branju v nadaljevanjih pišejo dnevnik književne osebe in ki pred naslednjim branjem poslušajo zapise dnevnikov drugih književnih oseb, ki so jih zapisali sošolci, bolje zaznajo in globlje razumejo perspektive književnih oseb. V drugem delu diplomskega dela sem opravila raziskavo, s katero sem želela preveriti to hipotezo. V raziskavo sta bila vključena dva 4. razreda. V obeh razredih sem izvajala projekt branja v nadaljevanjih, pri čemer so učenci eksperimentalne skupine po vsakem branju pisali dnevnike književnih oseb, učenci kontrolne skupine pa so samo poslušali branje v nadaljevanjih. Po koncu tega projekta sem učencem obeh razredov ponudila reševanje instrumentarija za merjenje zmožnosti privzemanja perspektive. V predzadnjem poglavju diplomskega dela sem ob pomoči preglednic predstavila svoje ugotovitve.
Keywords: dnevnik branja, metoda za razvijanje zmožnosti privzemanja perspektiv književnih oseb, razvoj sposobnosti privzemanja perspektive, branje v nadaljevanjih, instrumentarij za merjenje zmožnosti privzemanja perspektive
Published: 21.05.2012; Views: 3082; Downloads: 360
.pdf Full text (908,82 KB)

45.
PRIMERJAVA PISMENOSTI UČENCEV NA KONCU PRVEGA IN NA ZAČETKU DRUGEGA RAZREDA
Mojca Motaln, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Opismenjevanje je celoživljenjski proces, ki se začne že v predšolskem obdobju. Učitelji mu v šoli pripisujejo veliko vlogo predvsem v prvem triletju, ko je opismenjevanju v šoli namenjeno največ ur. Sprva je pri učenju branja in pisanja pomembno le dejstvo, da ti dve zmožnosti učenci avtomatizirajo, v višjih razredih in kasneje v življenju pa opismenjevanje pomeni učenje iz knjig in sproščujoče branje, pisanje za učenje ali za zapomnitev obveznosti in še mnogo več. Ključnega pomena pri opismenjevanju je funkcionalna pismenost. Pri opismenjevanju igra pomembno vlogo tudi poslušanje, od česar je odvisen razvoj branja, pisanja in govorjenja. Razločujoče poslušanje pripomore k hitrejši zapomnitvi črk in k uspešnemu zapisovanju slišanega. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila opismenjevanje, pri čemer sem se osredotočila predvsem na branje, pisanje in poslušanje, ki jih v začetnem obveznem izobraževanju najbolj razvijamo. Predstavila sem metode opismenjevanja, postopke pridobivanja črk in motnje, ki se pri opismenjevanju velikokrat pojavijo. Posebno poglavje sem namenila trem komunikacijskim zmožnostim, in sicer poslušanju, branju in pisanju. Pri branju sem veliko vlogo predpisala strategijam, ki jih učenec postopoma obvlada pri stopnjah razvoja branja, prav tako pa dejavnikom, ki bistveno vplivajo na učenje branja. Učenje pisanja poteka hitreje in bolj gladko, če ima učenec dobro razvito grafomotoriko in če jih učitelji opozarjajo na nepravilnosti pri pisanju, zaradi česar lahko imajo učenci kasnejše težave pri zapisovanju črk in besed. V empiričnem delu sledi moja raziskava pismenosti, kjer so rezultati in interpretacija učencev petih mariborskih osnovnih šol. Raziskava je potekala s preizkusom pismenosti, in sicer z dvakratnim preverjanjem učencev, pri čemer je bil preizkus zaradi objektivnosti rezultatov na obeh preverjanjih enak. Pri raziskavi me je zanimala stopnja pismenosti učencev in individualni napredek. Rezultate sem nato prikazala še glede na spol.
Keywords: začetno opismenjevanje, metode opismenjevanja, motnje opismenjevanja, poslušanje, branje, pisanje ter preizkus pismenosti
Published: 12.07.2012; Views: 1977; Downloads: 141
.pdf Full text (2,43 MB)

46.
SPOZNAVANJE ELEMENTOV KULTURNE DEDIŠČINE V SLOVENSKIH PRIPOVEDKAH
Alenka Balažic, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomskega dela smo na osnovi teoretičnih izhodišč in strokovne literature predstavili ključne pojme, torej teorijo kulturne dediščine, pripovedk in pravljičnih likov, ki se pojavljajo v pripovedkah. Zapisali smo globalne in konkretne cilje jezikovne in književne vzgoje v vrtcu ter cilje za posamezna področja dejavnosti, katerih namen je osvojiti, poglobiti kulturno dediščino in literarno-estetsko doživljanje. Predstavljena je tudi vloga vrtca pri ohranjanju kulturne dediščine. S kakovostnimi pripovedkami, ki zaživijo kot dediščina slovenske slovstvene folklore in slikajo pomembne dogodke naših prednikov, seznanjamo otroke v vrtcu o nastanku naše dežele in s koreninami slovenstva. Obenem z vključevanjem sestavin kulturne dediščine v vrtce prispevamo k njenemu ohranjanju. V praktičnem delu diplomskega dela smo natančneje predstavili izbrana dela. Sledila je praktična izvedba branja in druge dejavnosti v vrtcu, povezane z branjem izbranih del v oddelku otrok starosti 4–6 let. Namen praktičnega dela v diplomskem delu je bil ugotoviti, ali s pomočjo slovenskih ljudskih pripovedk otroci usvojijo konkretne elemente kulturne dediščine. Ugotavljali smo tudi, ali je pripovedka ustrezen način motiviranja otrok.
Keywords: kulturna dediščina, nesnovna kulturna dediščina, pripovedka, slovenska ljudska pripovedka, mitološki liki, motivacija, otroci, vrtec, književni cilji, branje, izbrana dela.
Published: 03.07.2012; Views: 2715; Downloads: 398
.pdf Full text (1,48 MB)

47.
48.
49.
BRALNA PISMENOST IN ESEJ NA MATURI
Nuška Božičnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Čas, v katerem živimo, od nas zahteva veliko znanja in spretnosti, da lahko delujemo v družbi. Način življenja se nenehno spreminja. Ena najpomembnejših zmožnosti, s katero se soočamo vsak dan, je pismenost. Brez nje človek ne more delovati, napredovati in se sporazumevati. Dobro razvita pismenost je zelo pomembna za razvoj posameznika in družbe. Nekdaj je veljal za pismeno osebo vsak, ki je znal brati in pisati, kasneje tisti, ki je poleg branja in pisanja obvladal tudi pravopis in formalno zgradbo spisja. V današnjem času pa pismenost pomeni še prepoznavanje vrste strategij razumevanja in tvorjenja besedil v raznih okoliščinah in z raznimi sredstvi, poznavanje razpoložljivih izraznih sredstev različnih jezikovnih in nejezikovnih sistemov sporočanja, razumevanje pomena vsakokratnega konteksta posamezne jezikovne rabe in dejavnosti, zmožnost pridobivanja informacij iz raznih virov in njihove kritične uporabe. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem bomo opredelili pojme, kot so pismenost, vrste pismenosti s poudarkom na bralni pismenosti, ki je potrebna tako za človekov osebni razvoj, kot tudi za delovanje v družbi. Opredelili bomo pojem branja, ki je glavni cilj književnega pouka, definirali vrste šolskega branja, pogledali stopnje razvoja branja. Nadalje bomo opredelili cilje sodobnega bralnega pouka, med katerimi je najpomembnejša dobro razvita bralna pismenost. Pri načrtovanju pouka nam je v pomoč tudi Bloomova taksonomija znanja, ki opredeljuje različne vrste znanja. S pomočjo le-te bomo analizirali esejska navodila mature 2011. Ob tem bomo pogledali zgodovino mature, opredelili sam pojem mature in njene cilje. Osredotočili se bomo predvsem na maturo iz slovenščine, ki je sestavljena iz pisnega in ustnega dela. Predmet raziskovanja bo predvsem prvi del pisnega dela, esej: kaj esej sploh je, obravnava maturitetnih besedil, priprava na pisanje, kritično razmišljanje. Esej mora odražati dijakovo mišljenje, ustvarjalnost, poznavanje besedila, jezika. Zanimal nas bo tudi problem navodil za esej, kako morajo biti zasnovana. V empiričnem delu bomo, s pomočjo ankete med dijaki Gimnazije B., raziskali bralne navade dijakov, kako se pripravljajo na pisanje eseja, kaj storijo, ko naletijo na težavo pri branju, kako bi sami napisali navodila za esej, kaj bi/česa ne bi spremenili pri navodilih. Ugotovili bomo, da dijaki pred pisanjem eseja preberejo besedilo v celoti, da raziskujejo, se pri interpretaciji neradi vključujejo v pogovor, da je leposlovje pomembno za pismenost posameznika, da so jim bolj všeč kratka in jasna navodila za esej.
Keywords: Pismenost, bralna pismenost, branje, cilji branja, matura, slovenščina, maturitetni esej, navodila
Published: 03.07.2012; Views: 2487; Downloads: 233
.pdf Full text (2,19 MB)

50.
BRALNA ZNAČKA ZA ODRASLE V MEDOBČINSKI SPLOŠNI KNJIŽNICI ŽALEC
Maja Hribaršek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo bralno značko za odrasle v Medobčinski splošni knjižnici Žalec, imenovano Savinjčani beremo. Branje je danes zaradi sodobnega načina življenja dostikrat postavljeno na stranski tir, še posebej pri odraslih, ki zaradi vse večjih zahtev na delovnem mestu in doma le-tega zanemarjajo, zato je namen diplomskega dela spoznati bralne navade odraslih, predstaviti podatke o vključenosti odraslih v bralno značko za odrasle v Medobčinski splošni knjižnici Žalec, vzpodbuditi odrasle, da bi več brali in s tem razvijali bralno pismenost ter predstaviti vlogo knjižnice pri spodbujanju branja. V teoretičnem delu definiramo pojem in pomen bralne značke, njeno kulturno izročilo, predstavimo pobudnike oz. začetke ter organiziranost bralne značke, to je njene cilje in vlogo mentorja; opredelimo branje, predstavimo bralne cilje in motivacijo za branje; prav tako predstavimo in opredelimo branje za odrasle, motivacijo za branje, bralno pismenost ter vlogo knjižnice pri spodbujanju branja. Teoretični del smo podprli z empiričnim, v okviru katerega smo ugotavljali število udeležencev bralne značke za odrasle glede na spol; število knjig, ki jih slednji preberejo v času, ko poteka bralna značka za odrasle, neobvezno opredelitev glede zadovoljstva z izborom gradiva in potekom bralne značke, izbor slovenskih ali tujih avtorjev. Nato so nas zanimale želje in pripombe udeležencev bralne značke ter bralne spodbude za odrasle v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Prav tako nas je zanimala motiviranost udeležencev bralne značke za odrasle, dostopnost ponujene literature na bralnih seznamih ter bralna pismenost sodelujočih pri projektu Savinjčani beremo. Rezultati so pokazali, da ženske pogosteje sodelujejo pri bralni znački za odrasle kot moški, da se bralci samodejno v manjšem številu opredelijo v zvezi z zadovoljstvom z izborom gradiva oz. potekom bralne značke, da bralci raje izbirajo slovensko kot tujo literaturo, da v Medobčinski splošni knjižnici Žalec obstaja veliko bralnih spodbud za odrasle bralce, da so udeleženci bralne značke dobro motivirani, da je bila ponujena literatura na bralnih seznamih dostopna vsem udeležencem, da so sodelujoči pri projektu Savinjčani beremo bralno pismeni.
Keywords: branje, branje za odrasle, bralna pismenost, bralna motivacija.
Published: 24.06.2014; Views: 1316; Downloads: 159
.pdf Full text (742,72 KB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica