1. Kompleksna bralna učna strategija VŽN v 2. razredu : magistrsko deloŠpela Blatnik, 2022, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge smo podrobneje raziskali otroški govor, njegov razvoj glede na določene dejavnike in okolje, kakšni so mejniki v govornem razvoju in skozi katere faze govornega razvoja posameznik prehaja. Zanimalo nas je tudi, kako močno sta govor in branje povezana ter kateri dejavniki vplivajo na njun razvoj. Eden od najpomembnejših pokazateljev znanja učencev je pismenost, v kateri se združujeta posameznikova zmožnost branja, pisanja in razumevanja prebranega ter uporaba informacij iz besedila. Bralci, ki dobro berejo, v besedilih najdejo odgovore na najrazličnejša vprašanja ter znajo iz besedila izluščiti bistvo in ključne podatke. Z uporabo bralnih strategij učitelji pripomorejo k oblikovanju uspešnejših bralcev, zato smo podrobneje opisali bralne strategije, ki jih lahko uporabljamo pred in med branjem ter po njem. Strategije, ki smo jih opisali, so strategija VŽN, splošna študijska strategija, strategija PV3P, Paukova strategija in strategija recipročnega poučevanja.
V empiričnem delu smo predstavili in raziskali učinkovitost strategije VŽN in zmožnost razumevanja bistvenih podatkov pri učencih 2. razreda. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno-eksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja ter dvakratno preverjanje. Zanimalo nas je, kakšno je predznanje učencev, ali jim bo samostojno postavljanje vprašanj povzročalo težave, kaj so se novega naučili ter ali je opazen napredek po večkratni uporabi strategije.
Ključne besede: govor, branje, bralne strategije, strategija VŽN
Objavljeno v DKUM: 14.10.2022; Ogledov: 810; Prenosov: 90
 Celotno besedilo (1,07 MB) |
2. Uporaba kompleksne bralne učne strategije vžn pri obravnavi neumetnostnega besedila v 3. razredu : magistrsko deloEva Pastirk, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo omenili govor in njegov razvoj, bolj podrobno smo raziskali branje, njegov razvoj skozi različne stopnje, dejavnike vpliva in načine, kako ga lahko izboljšamo. Pojma učenje in branje se med seboj tesno povezujeta, saj nam branje omogoča, da pridemo do novega znanja. Pomembno je vedeti, da želenega cilja ne dosežemo samo z branjem, ampak moramo besedilo razumeti in ga povezati z našim predznanjem. V ta namen uporabimo bralne učne strategije, ki so nam pri obravnavi besedil v pomoč in nas vodijo skozi celoten proces, vse od aktivacije predznanja do preverjanja, ali smo besedilo razumeli in kaj smo se novega naučili. Ena izmed strategij, ki jo lahko uporabimo že v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, je bralna učna strategija VŽN.
V empiričnem delu smo preverili učinkovitost bralne učne strategije VŽN pri branju neumetnostnega besedila v 3. razredu. Rezultate smo pridobili s pomočjo deskriptivne in kavzalne neeksperimentalne metode pedagoškega raziskovanja z enkratnim preverjanjem. Zanimala nas je učinkovitost in vpliv strategije VŽN na obravnavanje neumetnostnega besedila pri pouku slovenskega jezika in zmožnost učencev pri podčrtovanju bistvenih podatkov.
Ključne besede: branje, neumetnostno besedilo, bralne strategije, strategija VŽN, bistveni podatki
Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 1084; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,47 MB) |
3. Vpliv branja in bralnih strategij na govorno-jezikovni razvoj učencev devetega razreda osnovne šoleNina Mager, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo predstavlja vpliv branja na govorno-jezikovni razvoj učencev 9. razreda osnovne šole med govornim nastopanjem in pri pisanju strukturiranih besedil. Namen dela je predstaviti, kako lahko usmerjeno branje in uporaba različnih bralnih strategij pomagata učencem pri njihovem govorno-jezikovnem razvoju.
V prvem, teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljena osnovna terminologija, ki se nanaša na govorni in jezikovni razvoj posameznika; predstavljene so različne bralne strategije, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo pri poučevanju; prav tako so v teoretičnem delu podrobno predstavljeni govorni nastopi in pisanje strukturiranih besedil v osnovni šoli pri pouku slovenščine.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava, iz katere smo ugotovili vpliv branja in uporabe bralnih strategij na govorne nastope učencev ter na pisanje strukturiranih besedil. V prvem delu so predstavljene analize govornih nastopov in pisanja strukturiranih besedil, slušne analize govornih nastopov in njihovega zapisa ter primerjava govornih nastopov s pisanjem strukturiranih besedil, od koder izhajajo razlike, ki jasno kažejo na vpliv branja in bralnih strategij na govorno-jezikovni razvoj posameznih učencev. V drugem delu empiričnega dela so predstavljeni rezultati analize, pridobljeni s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki so jih reševali učenci kontrolne in eksperimentalne skupine ter polstrukturirani intervju učiteljice slovenščine. V interpretaciji rezultatov je predstavljeno, da se govorno-jezikovni razvoj izboljša učencem eksperimentalne skupine, ker smo skozi delo z njimi redno uporabljali usmerjeno branje in več različnih vrst bralnih strategij. Uporaba jezika se tako ni izboljšala le pri govornih nastopih, temveč tudi pri pisanju strukturiranih besedil, na kar kaže primerjava govornih nastopov in strukturiranih besedil posameznih učencev.
Del magistrskega dela je namenjen tudi vsem gradivom, ki so bila izdelana za poučevanje branja in uporabo bralnih strategij za namene izboljšanja govorno-jezikovnega razvoja učencev, to so učni načrti za vsako uro posebej tako za kontrolno kot eksperimentalno skupino in vaje oziroma delovni listi z bralnimi strategijami za razumevanje prebranega
Ključne besede: govorno-jezikovni razvoj, branje, bralne strategije, pisanje strukturiranih besedil, govorni nastopi.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1421; Prenosov: 179
Celotno besedilo (8,07 MB) |
4. Učinkovitost bralne strategije PV3P pri predmetu družba v 5. razreduMojca Ozmec, 2019, magistrsko delo Opis: V diplomski nalogi z naslovom Učinkovitost bralne strategije PV3P pri predmetu družba v 5. razredu sem se v teoretičnem delu osredotočila na predmet družbo ter pojma učenje in branje, ki sta med seboj tesno povezana, saj je branje dejavnost, preko katere pridemo do novih znanj. Pri tem ni dovolj da besedilo le beremo, ampak ga moramo tudi razumeti, znati moramo izluščiti bistvo ter nove podatke povezati z že znanimi informacijami iz našega spomina. Da bi učenci besedilo čim bolje razumeli, jim lahko predstavimo bralne strategije, ki jim bodo pomagale pri obravnavi besedila ter jih usmerjale vse od aktivacije predznanja do preverjanja njihovega razumevanja besedila. Ena izmed strategij, ki jih lahko uporabimo pri obravnavi besedila je tudi bralno učna strategija PV3P. Ta vodi učence po korakih skozi celoten proces spoznavanja in branja besedila. Namen magistrske naloge je bil preveriti učinkovitost bralne strategije PV3P pri branju učbeniških besedil pri družbi. Raziskava je potekala šest tednov, izvedeni sta bili dve identični preverjanji, eno na začetku in eno ob koncu raziskave, ob koncu pa so učenci reševali še anketni vprašalnik, na podlagi katerega smo pridobili rezultate o občutkih, ki so se učencem porajali ob uporabi bralne strategije. Raziskava je pokazala, da so učenci napredovali na področju predznanja, novega znanja in razumevanja, prav tako smo potrdili povezavo med napredkom učencev in njihovimi občutki.
Ključne besede: Osnovna šola, predmet družba, branje, kompleksne bralne učne strategije, bralna učna strategija PV3P
Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 1492; Prenosov: 147
Celotno besedilo (1,64 MB) |
5. Uporaba bralnih učnih strategij med dodiplomskimi študenti študijske smeri razredni poukNejc Kotnik, 2018, magistrsko delo Opis: Študenti smeri razredni pouk oz. bodoči učitelji se skozi svoj študij naučijo bralnih učnih strategij, torej, kako najbolje naučiti učence brati ter se učiti. A vendar se ob vsem tem poraja vprašanje, ali ti isti študentje sploh aplicirajo naučene strategije pri branju in učenju svoje študijske literature oz. kako pogosto le-te uporabljajo. Na osnovi tega so nastala naslednja vprašanja:
1. Kako pogosto dodiplomski študenti razrednega pouka uporabljajo pridobljeno znanje o bralnih učnih strategijah pri lastnem študiju literature?
2. Kakšno vlogo oz. vpliv ima:
2.1. Letnik študija?
2.2. Celotni uspeh na splošni maturi?
2.3. Ocena na izpitu pri predmetu branje v 1. letniku dodiplomskega študija?
Raziskava temelji na neslučajnostnem vzorcu dodiplomskih študentov študijske smeri razredni pouk Pedagoške fakultete v Mariboru, ki je sestavljen iz 142 študentov iz 1. in 4. letnika tega študija. Uporabljena metoda je kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja.
Rezultati kažejo, da največ študentov pogosto oz. vedno uporablja dane strategije, najmanj pa te strategije uporablja redko oz. nikoli. S primerjavo študentov po letnikih glede na pogostost uporabe učnih strategij je možno ugotoviti, da se pogostost uporabe predstavljenih strategij med njimi skoraj ne razlikuje. Prav tako so izidi po preiskovanju razlik med uporabo bralnih učnih strategij ter uspehom pri maturi prikazali, da med študenti po večini ne obstajajo večje razlike. Približno podobno je z rezultati statistično pomembnih razlik med pogostostjo uporabe strategij ter oceno na izpitu pri predmetu branje. Po drugi strani pa je možno iz raziskovanja korelacij sklepati, da so študentje začeli pogosteje uporabljati strategije šele po maturi oz. šele takrat, ko so se jih naučili pri predmetu branje.
Ključne besede: bralne učne strategije, učenje, študenti razrednega pouka, branje, pogostost uporabe bralnih učnih strategij
Objavljeno v DKUM: 11.04.2018; Ogledov: 2037; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,82 MB) |
6. Bralna pismenost v predšolski vzgoji in izobraževanju2017, znanstvena monografija Opis: Znanstvena monografija Bralna pismenost v predšolski vzgoji in izobraževanju je nastala ob koncu raziskovalno-razvojnega projekta V objemu besed, ki ga je financiralo Ministrstvo za kulturo RS (oktobra 2016 do novembra 2017). Gre za projekt na področju spodbujanja družinskega branja oz. družinske pismenosti, ki vključuje medgeneracijsko branje na vseh področjih dejavnosti v vrtcu (jezik, umetnost, družba, narava, matematika, gibanje) ter na vseh področjih otrokovega razvoja (kognitivnem, socialnem, čustvenem, estetskem, moralno-etičnem in motivacijskem). V monografiji je petnajst tematsko zaokroženih poglavij, v prvem delu sta predstavljena model družinske pismenosti in evalvacija izvajanega projekta, sledijo poglavja o jezikovnem razvoju otrok, lahkem branju, informacijski pismenosti, vizualni pismenosti ter razvoju jezikovne občutljivosti na različnih kurikularnih področjih dejavnosti. Monografija je plod predhodnih raziskav in predstavlja nekatere rešitve ter izboljšave na področju družinskega branja. Hkrati predstavlja sodelovalen interdisciplinaren odnos različnih znanstvenih ved in vključuje posebno skrb za ranljive skupine prebivalstva. Bralna pismenost se prenaša medgeneracijsko in je nabor kompetenc, ki se razvija vse življenje.
Ključne besede: bralna pismenost, bralne strategije, družinska pismenost, porajajoča se pismenost, model družinskega branja, projekt V objemu besed
Objavljeno v DKUM: 16.11.2017; Ogledov: 2875; Prenosov: 824
Celotno besedilo (4,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. POZNAVANJE IN UPORABA BRALNIH STRATEGIJ V PRVEM IN DRUGEM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM OBDOBJUAnja Hrnčič, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo proučili bralne učne strategije, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Magistrska naloga je razdeljena na dva dela, teoretičnega in empiričnega.
V teoretičnem delu smo najprej definirali bralno pismenost in opisali izobraževalne vidike bralne pismenosti. Osredotočili smo se na začetno branje, tekočnost branja in na bralno razumevanje, ki je ključnega pomena za uspešno učenje. Predstavili smo dve mednarodni raziskavi, PISA in PIRLS, ki merita uspešnost četrtošolcev in učencev prvih letnikov v bralni pismenosti. Nato smo opisali značilnosti sodobnega bralnega pouka, ki od učiteljev zahteva poznavanje sodobnih teoretičnih izhodišč poučevanja branja, poglobljeno razumevanje bralnega razvoja, dobro organizacijo dela, pravo izbiro učnih sredstev, uporabo bralnih učnih strategij pri svojem delu ter neprestano izpopolnjevanje lastnega znanja. V nadaljevanju smo podrobneje opisali bralne učne strategije, predvsem tiste, ki se nanašajo na dejavnosti pred, med in po branju, ter strategije, ki zajemajo celoten učni proces, t. i. kompleksne bralne učne strategije.
V empiričnem delu smo proučili, katere bralne učne strategije so uporabljali učitelji v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju v šolskem letu 2014/2015, kako pogosto ter pri katerih predmetih so jih uporabljali. Rezultate smo analizirali glede na delovno dobo, vzgojno-izobraževalno obdobje in naziv učiteljev. Z raziskavo smo ugotovili, da so učitelji najpogosteje uporabljali strategijo podčrtavanja ključnih besed, nato strategijo VŽN, sledijo strategija pisanja povzetkov, Paukova strategija ter nazadnje metoda PV3P. Izmed grafičnih prikazov so učitelji najpogosteje uporabljali miselni vzorec, sledijo časovni trak, Venov diagram, pojmovna mreža, nato primerjalna matrika in nazadnje ribja kost. Več kot polovica anketiranih učiteljev se je o bralnih učnih strategijah že dodatno izobraževala in velika večina učiteljev se na tem področju želi še dodatno izobraževati.
Ključne besede: Bralna pismenost, bralne učne strategije, razredni pouk, uporaba bralnih učnih strategij
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 2255; Prenosov: 374
Celotno besedilo (1,88 MB) |
8. RABA BRALNIH UČNIH STRATEGIJ PRI POUKU SLOVENŠČINE V 7. RAZREDU OSNOVNE ŠOLEMateja Lubej, 2016, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Kljub vsej tehniki in elektroniki, katere imamo v današnjem času, branje še vedno predstavlja glavni vir pridobivanja informacij, tako v šoli kot v zasebnem življenju. Branje in razumevanje prebranega imata pomembno vlogo pri pouku slovenščine in tudi pri drugih predmetih, saj največ učenja še vedno poteka s pomočjo besedil oziroma iz besedil. V procesu učenja se od učenca pričakuje, da bo prebrano besedilo razumel, si ga zapomnil in nove informacije znal uporabiti pri reševanju problemov. Za učinkovito branje oziroma učenje s pomočjo branja, pa morajo učenci poznati različne bralne učne strategije. Te jim omogočajo boljše razumevanje prebranega, povezovanje novih informacij z že znanimi in lažjo ter boljšo zapomnitev informacij. Poznavanje različnih bralnih učnih strategij učencem omogoča, da se sami odločijo, katera bralna učna strategija jim pri posameznem besedilu omogoča najlažje razumevanje prebranega in zapomnitev bistvenih informacij.
V sklopu diplomskega dela želimo ugotoviti, katere bralne učne strategije uporabljajo učenci 7. razreda izbrane osnovne šole pri branju neumetnostnih besedil. Prav tako želimo preizkusiti dve bralni učni strategiji, katerih še ne poznajo, in sicer Paukovo strategijo in metodo PV3P.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: branje, učenje, bralne učne strategije, neumetnostno besedilo, Paukova strategija, metoda PV3P, 7. razred osnovne šole.
Objavljeno v DKUM: 27.07.2016; Ogledov: 3081; Prenosov: 328
Celotno besedilo (984,07 KB) |
9. Učinkovitost metode recipročnega poučevanja v 5. razredu osnovne šoleMarija Ropič Kop, Anja Hrnčič, Metka Kordigel Aberšek, 2008, pregledni znanstveni članek Opis: Družba nam vsak dan ponuja nove informacije, iz katerih moramo znati izluščiti bistvo in se odločiti, kaj od novega je za nas pomembno in česa ne potrebujemo. Od bralca se zahteva, da obvlada branje raznovrstnega gradiva in da zna nove informacije uspešno uporabiti. Za to pa potrebuje uspešno strategijo branja oziroma tisto strategijo, ki mu bo v dani bralni situaciji v največjo pomoč. Namen je bil ugotoviti uspešnost metode recipročnega poučevanja, ki je bila preizkušena v 5. razredu osnovne šole.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, branje, bralno razumevanje, bralne strategije, osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2227; Prenosov: 195
Celotno besedilo (122,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. MOTIVACIJA ZA BRANJE LITERARNEGA BESEDILA V 1. IN 2. TRILETJUPetra Navotnik, 2013, diplomsko delo Opis: Cilj diplomske naloge je bil raziskati, kaj učitelji vedo o motivaciji za branje književnih besedil in katere motivacijske strategije uporabljajo ter kaj o njih menijo. Raziskavo smo fokusirali v tri področja motivacije za branje književnosti, in sicer v dolgoročno bralno motivacijo, motivacijo za vodeno branje integralnih besedil (domače branje, bralna značka, tekmovanje za Cankarjevo priznanje) in motivacijo za branje izbranega literarnega besedila (motivacija v okviru komunikacijske književne vzgoje). V teoretičnem delu diplomske naloge smo spregovorili o splošni motivaciji, o vrstah motivacije in njenih pristopih. Opredelili smo tudi bralno motivacijo, spregovorili o njenih prvinah ter opisali razvijanje bralne motivacije v razredu in na šoli. V nadaljevanju teoretičnega dela je tekla beseda še o dolgoročnih motivacijskih strategijah, na koncu pa še o motivacijskih strategijah pred branjem v okviru komunikacijskega modela književne vzgoje. V empriričnem delu smo uporabili kvalitativno metodo. Pri slednji smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja opravili intervjuvanje sedmih učiteljic 2. razreda in sedmih učiteljic 5. razreda. Ugotovljeno je bilo, da učiteljice 2. in 5. razreda menijo, da je dolgoročna bralna motivacija pomembna in da tako učiteljice 2. kot tudi 5. razreda v praksi uporabljajo različne strategije. Ugotovili smo tudi, da obstajajo razlike med učiteljicami 2. in 5. razreda pri motiviranju učencev za vodeno branje integralnih besedil. Ugotovljeno je bilo, da učiteljice 2. razreda pri domačem branju upoštevajo želje učencev in ga same načrtujejo, medtem ko morajo učiteljice 5. razreda nastopiti bolj strogo, vendar pa učenci tukaj sodelujejo pri načrtovanju domačega branja. Ugotovili smo tudi, da pri bralni znački učiteljicam 2. in 5. razreda ni potrebno dodatno motivirati učence, prav tako pa v obeh razredih učenci le delno sodelujejo pri izbiri del in pri preverjanju. Pri učiteljicah 2. razreda je bilo ugotovljeno, da je pri nekaterih učencih za Cankarjevo priznanje potrebna motivacija, pri drugih pa le-ta ni potrebna. Pri učiteljicah 5. razreda pa je bilo ugotovljeno, da jim ni potrebno motivirati učencev za Cankarjevo priznanje, saj je prijava učencev samostojna. Ugotovljeno je bilo, da se pri motivaciji za branje izbranega literarnega besedila pojavljajo določene razlike med učiteljicami 2. in 5. razreda. Na pripravljenost učencev v 2. razredu namreč najbolj vpliva motivacija, v 5. razredu pa dobra volja učencev. Prav tako je bilo ugotovljeno, da učiteljice 2. in 5. razreda uporabljajo različne vrste motivacij za motiviranje učencev za branje in da je delo z motiviranimi učenci lažje. Učiteljice 2. razreda so kot primerni tip motivacije največkrat izpostavile gibalno in besedno motivacijo, medtem ko so učiteljice 5. razreda največkrat izpostavile glasbeno-zvokovno in predstavno motivacijo.
Ključne besede: motivacija, bralna motivacija, razvijanje bralne motivacije v razredu in na šoli, motivacija pri pouku književnosti, dolgoročne motivacijske strategije, motivacijske strategije pred branjem v okviru komunikacijskega modela književne vzgoje
Objavljeno v DKUM: 08.07.2013; Ogledov: 2610; Prenosov: 389
Celotno besedilo (1,06 MB) |
