| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Finančne panike 17. in 19. stoletja - primerjalna analiza Velike Britanije, Nemčije, Francije in Nizozemske
Andrej Kovačič, 2018, magistrsko delo

Opis: Finančne panike in krize so se pojavljale že skozi zgodovino, vendar pa so se v 17. stoletju z vedno večjimi vplivi centralne banke te samo stopnjevale. Že tekom 18. in 19. stoletja so finančni mehurčki postajali vedno večji in kompleksnejši, saj so vlade s posegi v trg povzročile večja izkrivljanja, ki so vodila do neželenih posledic. Prav tako se je s pojavom prve finančne krize v Sveto rimskem cesarstvu začela doba finančnih mehurčkov, ki so sčasoma postajali vedno bolj intenzivni. Šele v 18. stoletju so se kot posledica čim večjih vplivov centralnih bank na gospodarstvo panike začele pojavljati ciklično in so s tem povzročile nasprotne iniciative pri ljudeh, te pa so vplivale na nastanek mehurčkov, ki so nato s pokom povzročili strašne posledice na gospodarstvu. Čeprav centralne banke niso bile edine, ki so prispevale k finančnim zlomom, so pa igrale kar pomembno vlogo. V 19. stoletju se je k polnjenju mehurčkov pridružila še vlada. Predvsem z različno zakonodajo, ki je imela neželene učinke in je pripomogla k resnosti finančnih težav analiziranih držav. Menimo pa, da bi lahko preprečili resnost in intenzivnost panik ter recesij tako, da bi omejili oziroma ukinili centralno banko, ki te mehurčke ustvarja. Že skozi zgodovino so centralne banke s svojo politiko enostavnega denarja (easy money) povzročile gospodarske ekspanzije, ki so nato privedle do buma in na koncu do finančnega zloma. Prav tako pa menimo, da se iz preteklih panik nismo nič naučili, saj ponavljamo iste napake. To je bilo najbolj opazno pri zadnji paniki leta 2008. Da bi zmanjšali intenzivnost panik, predlagamo, da se centralne banke in vlade več ne vmešavajo v gospodarstvo in v primeru recesij ne uporabljajo stimulacijskih programov, ampak pustijo gospodarstvo, da samo okreva. Zato tudi po zadnji recesiji pravega okrevanja ni bilo, ker sta tako banka kot vlada preprečili stečaj bank s slabim finančnim stanjem, kar je slabo vplivalo na okrevanje, ki ga še danes ni.
Ključne besede: magistrska dela, finančna panika, recesija, finančna kriza, borzni zlom, centralna banka
Objavljeno: 19.03.2020; Ogledov: 387; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (935,34 KB)

2.
Investiranje v delnice
David Kamenik, 2018, diplomsko delo

Opis: Delnice so eden najboljših načinov, kako lahko povečamo svoje premoženje z malo truda. V delnice lahko investira vsak, ki si to želi. Pred prvo investicijo je pomembno, da poznamo vsaj osnove delnic, ki jih podrobneje opisujemo v tem diplomskem delu. Od ciljev investitorja je odvisno, koliko časa in truda bo namenil za preučevanje in raziskovanje delnic. Če je njegov cilj doseči povprečne tržne donose, bo lahko to najenostavneje storil z investiranjem v pasivni vzajemni sklad ali ETF, ki sledi nekemu borznemu indeksu. Tisti, katerih cilj je premagati trg, bodo za doseganje tega cilja potrebovali nadpovprečno znanje, več denarja in časa ter sprejemali večja tveganja. Pogledamo si, kakšno je stanje delnic na Ljubljanski borzi. Naše ugotovitve so, da je izbira delnic dokaj majhna, saj razen podjetij iz Prve kotacije ni delnic, ki bi bile primerno likvidne. Kljub temu imajo delnice na Ljubljanski borzi dobre lastnosti, kot so visoka dividenda, donosnost in splošna podcenjenost delnic. V nadaljevanju si pogledamo še možnosti investiranja na tujih trgih. Opredelimo prednosti in slabosti razvitih trgov in trgov v razvoju, za katere ugotovimo, da omogočajo potencialno višje donose, a prinašajo tudi več tveganj. Na koncu obravnavamo še borzne indekse. Borzni indeksi so pokazatelji, kakšno je stanje delnic na določnem trgu, v panogi ali v državi. Z analiziranjem borznih indeksov lahko dobimo občutek, ali je tja pametno investirati ali ne. V zadnjem poglavju primerjamo borzne indekse Dow Jones, S&P 500 in NASDAQ.
Ključne besede: investiranje, delnice, vrednostni papirji, borzni indeksi
Objavljeno: 16.11.2018; Ogledov: 1304; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

3.
PRIMERJALNA ANALIZA VEDENJA INSTITUCIONALNIH IN INDIVIDUALNIH INVESTITORJEV NA RAZLIČNIH DELNIŠKIH TRGIH
Matic Skok, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali morebitne razlike med vedenji institucionalnih in individualnih investitorjev na različnih borznih trgih po svetu. Borzne trge smo izbrali glede na stopnjo gospodarstva v katerem se država trenutno nahaja. Gospodarstva smo razdelili na že znan način – razvito gospodarstvo, razvijajoče gospodarstvo in tranzicijsko gospodarstvo. Do zdaj je bila večina analiz vedenja investitorjev narejenih na samo enem dotičnem trgu. To diplomsko delo pa je povzetek različnih člankov in analiz ostalih avtorjev. V sklepu diplomskega dela pa smo naredili sintezo vedenja tako institucionalnih kot tudi individualnih investitorjev. S to analizo pa smo poskušali tudi potrditi tezo, da trgi niso učinkoviti in racionalni, temveč da je so trgi neučinkoviti in investitorji neracionalni. S tem pa smo delno potrdili nov tok znanstvene misli, ki je vedno bolj usmerjen k teoriji o vedenjskih financah. Ugotovili smo, da medtem ko se institucionalni investitorji še vedejo racionalno in svoje finančne odločitve sprejemajo na podlagi temeljne analize, se individualni investitorji vedejo ne racionalno in so podvrženi marsikaterem napakam, ki jih opisujemo v teoretičnem delu diplomskega dela. Kljub temu, da pa se institucije v povprečju vedejo racionalno, pa se na trenutke vedejo neracionalno, posledica katerih pa so borzni šoki in zlomi. Delo pa tudi dokazuje, da je odvisno od sestave borznega trga (delež prometa s strani institucionalnih in individualnih investitorjev) kako je sam borzni trg trden. Če je na trgu preveč individualnih investitorjev, bo slej ko prej prišlo do ekscesov, kot pa če na trgu prevladujejo institucionalni investitorji, ki delujejo kot blažilec neracionalnih gibanj cen delnic. Zadnji tak eksces se je zgodil prav na kitajskem borznem trgu, ki pa je v veliki meri dominiran s strani individualnih investitorjev.
Ključne besede: vedenjske finance, borzni trg, institucionalni investitorji, individualni investitorji
Objavljeno: 10.11.2016; Ogledov: 1039; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (936,68 KB)

4.
Primerjava recesij 19. in 20. stoletja v ZDA
Andrej Kovačič, 2016, diplomsko delo

Opis: Spomin na 16. september 2008, ko je investicijska banka Lehman Brothers razglasila stečaj in kateremu je sledila velika recesija oziroma ˝Great Recession,˝ je še živ. Vendar smo tekom pregleda in analize posameznih hujših recesij in depresij v Združenih državah v preteklih dveh stoletjih ugotovili, da so se podobne zadeve dogajale tudi dvesto let nazaj. Že na podlagi tega menimo, da ta recesija ni bila odročen primer, temveč le del ponavljajočega se gospodarskega cikla. V preteklosti, predvsem v 19. stoletju, so recesije in depresije imele drugačen naziv, in sicer finančna panika. To je sovpadalo z ravnanjem posameznikov, ko so panično hiteli na banko, da bi dvignili svoj denar. Takšen tipičen primer je bila panika leta 1929, ko so posamezniki hiteli na borzo, da bi čim hitreje prodali delnice, dokler so bile še nekaj vredne. Že od pojava prve velike depresije v Združenih državah leta 1819 lahko opazimo podobna ravnanja vlagateljev, ki so želeli dvigniti svoje depozite, preden je bilo prepozno. Tako se je ta trend tekom 19. in kasneje tudi 20. stoletja samo stopnjeval, ko so panike postajale vedno hujše. Že od ustanovitve Združenih držav so se pojavljali posamezniki, ki so hoteli hitro obogateti z raznimi goljufijami. Ti ˝špekulatorji˝ so iskali vedno nove možnosti, da bi prišli do velikih dobičkov. Tukaj imamo v mislih predvsem špekulacije z zemljišči in železniške špekulacije, ki so zaznamovale ameriško gospodarstvo predvsem v 19. stoletju. Glavni namen le–teh je bil povzročitev rasti cen, na podlagi katerih so ˝špekulatorji˝ ustvarjali velike dobičke. Ko pa je finančni mehurček počil, so cene začele padati. Takšne prakse so postajale vse bolj popularne, saj so obljubljale velike dobičke posameznikom. Vendar posledic niso občutili samo vlagatelji, temveč vsi ostali, ki so slepo verjeli, da bodo lahko hitro obogateli.
Ključne besede: gospodarstvo, krize, finančne krize, recesije, borzni zlomi, Združene države Amerike, ZDA, diplomske naloge
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 894; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (717,33 KB)

5.
UVRSTITEV DELNIC V BORZNO KOTACIJO
Petra Krivec, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju je bil raziskan celoten proces sprejema delnic v trgovanje na borzi, ki ga določajo Pravila Ljubljanske borze ter Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI). Ta proces zajema vrsto pogojev in zahtev, ki jih podjetje mora izpolnjevati, če želi pridobiti status javne družbe. Na začetku je dan poudarek na predstavitvi vrst delnic in segmentov borznega trga. Nadalje je bil v okviru sprejema delnic v borzno kotacijo izpostavljen proces izključitve delnic, kar je postalo iztočnica za proučitev dejavnikov za umik iz borze in vstopa na borzo, ki jih je moč zaslediti v številnih študijah. Poleg tega je bilo izpostavljenih več različnih dobrih in slabih plati kotacije na borzi. Predstavljene so tudi tuje najpomembnejše borze vrednostnih papirjev, pri čemer je bil dan poudarek predvsem na kratkem povzetku organizacije le-teh in numeričnih kriterijih, katere morajo družbe izpolnjevati v posameznih segmentih.
Ključne besede: delnica, kotacija, borzni trg, borzni splošni akti
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 847; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (309,47 KB)

6.
PRECENJENOST FINANČNIH TRGOV
Živa Perfeta, 2015, diplomsko delo

Opis: V preteklosti smo bili priča številnim borznim zlomom, ki so prizadeli svetovna gospodarstva. Borzne zlome je skoraj gotovo mogoče pripisati poku borznega balona, ki ustvarja razmere, kjer večina vlagateljev poskuša istočasno izstopiti iz trga in posledično utrpi velike izgube. Mnogi strokovnjaki se ukvarjajo z napovedovanjem prihodnjega gibanja trenda na borznih trgih, kako napovedati prihajajoč borzni balon pa ostaja odprto vprašanje. Svetovni borzni indeksi so v zadnjih letih zabeležili visoke rasti in dosegali nove najvišje vrhove, tako se poraja vprašanje, ali so svetovni borzni indeksi trenutno precenjeni? V diplomskem projektu sem s pomočjo analize kazalnikov precenjenosti in podcenjenosti izbranih borznih indeksov, zgodovinskega dogajanja in mnenja strokovnjakov poskušala odgovoriti na to vprašanje. Vrednosti borznih indeksov in njihovih kazalnikov se nahajajo na rekordnih vrednostih in splošno prepričanje na trgu odraža precenjenost. Kljub temu lahko zaradi nizkih obrestnih mer in manj evforije na trgu trdimo, da so vrednosti trga razumne. Ali smo že v borznem balonu, se bo ta balon še naprej napihoval ali bo počil? Morda pa lahko pričakujemo samo korekcijo, ki bo stvari ponovno stabilizirala in bo trenutni borzni balon izginil brez strašnih posledic.
Ključne besede: borzni balon, delniški trg, borzni indeks, precenjenost, zlom
Objavljeno: 03.12.2015; Ogledov: 892; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (3,60 MB)

7.
POLITIKA DIVIDEND IN VPLIV OBJAV O POVIŠANJU DIVIDEND NA CENE DELNIC
Matjaž Mikluš, 2014, magistrsko delo

Opis: Z izbiro politike dividend se menedžment odloči, koliko dobička se bo zadržalo v podjetju za izpeljavo investicijskih in drugih projektov ter koliko dobička bo namenjenega izplačilu delničarjem – lastnikom podjetja. Delničarji lahko povečajo svoje premoženja s (1) povišanjem cene posamezne delnice, ki jo imajo v lasti, in (2) prejemom dividend (tako denarnih kot nedenarnih). Vidimo torej, da je odločitev o izbiri ustrezne politike dividend zelo pomembna, saj ima direkten vpliv na premoženje delničarjev. Glavni cilj vsakega menedžmenta bi naj bilo prav maksimiziranje premoženja delničarjev. Čeprav obstaja veliko različnih teorij politike dividend, to menedžmentu ne olajšuje dela, saj so te teorije med seboj večinoma kontradiktorne. Osnovne tri teorije, teorija nevtralnosti, teorija negativnega vpliva in teorija pozitivnega vpliva, povsem različno opisujejo vpliv izplačevanja dividend na ceno delnice in s tem vrednost podjetja. Številne raziskave, ki so bile izvedene na področju politike dividend, so pripeljale do prav tako številnih izpeljanih teorij politike dividend, ki pa se bolj ali manj navezujejo na osnovne tri teorije. Ena izmed izpeljanih teorij je tudi teorija signaliziranja dividend, ki temelji predvsem na predpostavki asimetrije informacij med vodstvom podjetja in delničarji. Vodstvo podjetja naj bi imelo boljše informacije o sedanjem ter prihodnjem stanju v podjetju in naj bi preko izbire politike dividend te informacije sporočalo delničarjem. Teorijo signaliziranja dividend so, predvsem v zadnjih desetletjih, preučevali mnogi avtorji, ki so večinoma prišli do zaključka, da ima povišanje dividend pozitiven vpliv na ceno delnice in obratno, da zaradi nižanja dividend cena delnice pade. Raziskave so bile izvedene tako na razvitih trgih kot na trgih v razvoju. V pričujočem delu smo prevzeli metodologijo tujih raziskav in v raziskovalnem delu magistrske naloge na slovenskem borznem trgu preverili obstoj teorije signaliziranja dividend. Raziskovali smo vpliv objav povišanja dividend na cene delnic podjetij, ki kotirajo v slovenskem borznem indeksu SBI TOP. Slovenski borzni trg spada med trge v razvoju in je še posebej specifičen zaradi svoje majhnosti ter nelikvidnosti. Naša raziskava, ki je obsegala obdobje med letoma 2008 in 2012, ni pokazala statistično pomembnih porastov cen delnic zaradi povišanja dividend podjetij, kar je pomenilo, da smo zavrnili raziskovalno hipotezo ter s tem obstoj teorije signaliziranja na slovenskem borznem trgu v opazovanem obdobju.
Ključne besede: dividende, politika dividend, teorija signaliziranja dividend, odziv cene delnice, slovenski borzni trg.
Objavljeno: 07.11.2014; Ogledov: 1296; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

8.
TEHNIKE IN METODE INDIVIDUALNEGA INVESTITORJA
Rok Erjavec, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrsko nalogo sem zasnoval tako, da sem se v prvem delu posvetil opredelitvi samega pojma investiranja. Predstavil sem pojem investiranja, vzroke zanj, glavne razlike med investiranjem in trgovanjem ter jih opredelil z vidika individualnega investitorja/trgovalca. V nadaljevanju sem se dotaknil tudi področja finančne pismenosti in njene pomembnosti pri individualnem trgovanju, prav tako pa nisem pozabil na osebni finančni načrt, ki se lahko od vsakega posameznika precej razlikuje. Vsem finančnim načrtom pa je skupno, da morajo imeti jasno opredeljene finančne cilje, ki jih posameznik zasleduje, prav tako pa morajo biti jasno opredeljeni tudi načini za njihovo doseganje ter uspešno krmarjenje med donosi in tveganji. V nadaljevanju magistrske naloge sem se posvetil vrstam finančnih naložb, ki so nekakšen odraz racionalnosti v gospodarjenju s finančnimi prihranki. Čeprav se vsako leto pojavljajo neke nove oblike finančnih naložb, sem se sam posvetil le najzanimivejšim iz vidika dostopnosti malemu oziroma individualnemu vlagatelju. Podrobneje sem opisal bančne vloge, obveznice, delnice, investicijske sklade in naložbena življenjska zavarovanje, prav tako pa sem se dotaknil tudi bolj tveganega področja, trgovanja z valutami. Glede na odnos do tveganja in glede na svoje investitorske/trgovalne sposobnosti se bo vsak posameznik odločil, kolikšen odstotek svojega portfelja bo namenil posamezni finančni naložbi. Nekateri se bodo bolj posvetili delnicam in valutam, medtem ko bodo drugi svoja sredstva raje vložili v razne sklade in obveznice. Sledil je prikaz metod in modelov za ocenjevanje vrednosti podjetij. Odločil sem se za predstavitev na sredstvih (metoda čiste sedanje vrednosti, metoda presežnih donosov), na donosih (metoda diskontiranja, metoda kapitalizacije) in na tržnih primerjavah temelječih metod (metoda primerljivih podjetij uvrščenih na borzi, metoda primerljivih kupoprodaj podjetij). Te metode nam dajo dober vpogled v dejansko poslovanje podjetij, prav tako pa nam prikažejo njihovo realno vrednost na trgu, kar nam lahko zelo olajša odločitev o nakupu ali nenakupu določene delnice, obveznice ali sklada. V obsežni drugi točki magistrske naloge sem se posvetil tudi načinom pridobivanja informacij individualnega investitorja. Predstavil sem različne načine pridobivanja informacij preko raznih plačljivih in neplačljivih spletnih strani, za katerimi večkrat stojijo večja investicijska podjetja, dotaknil pa sem se tudi zanimivega področja spremljanja raznih blogov, kjer borzni guruji predstavljajo svoje vizije, poglede in tehnike. Področje pridobivanja informacij je zelo pomembno, saj bomo lahko le s pravočasnimi in verodostojnimi informacijami pri našem trgovanju dolgoročno uspešni. Za individualnega investitorja je priporočljivo, da zna sam opraviti temeljno in tehnično analizo vrednostnih papirjev, saj se bo na podlagi pridobljenih informacij lažje odločil o smotrnosti posamezne naložbe. Naslednje poglavje sem posvetil predstavitvi in primerjavi posameznih trgovalnih platform, ki so v zadnjem obdobju vse bolj razširjene in priljubljene. Predstavil sem tiste trgovalne platforme, ki se mi zdijo varne in enostavne za uporabo in sem jih že tudi sam preizkusil. Te so: TradePort, plus500 in eToro. Drugo točko magistrske naloge sem zaključil s predstavitvijo različnih tipov grafov, ki so nam lahko v veliko pomoč pri trgovanju, saj nam prikažejo gibanje tečajev v preteklosti in nam tako posledično pomagajo predvideti tudi gibanje tečajev v prihodnje. Sledila je še primerjava tehnične in temeljne analize ter prikaz njune uporabnosti iz vidika individualnega investitorja. V tretji točki, s katero sem sklenil prvi del magistrske naloge, sem se posvetil psihološkim dejavnikom odločanja vlagateljev. Investitorji navadno težimo k doseganju nadpovprečnih donosov, kar lahko privede do neracionalnega vedenja, zato je še toliko bolj pomembno, da znamo opravljati s tveganjem in se zavedamo raznih pasti investiranja, kot so premajhna razprši
Ključne besede: investiranje, individualni investitor, finančne naložbe, vrednostni papirji, temeljna analiza, tehnična analiza, trgovalne platforme, grafi, psihološki dejavniki odločanja, trgovalne tehnike in metode, delnica, valutni tečaj, borzni indeks, tveganje, trgovalne strategije.
Objavljeno: 14.01.2014; Ogledov: 1125; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (7,29 MB)

9.
ETIKA NA KAPITALSKEM TRGU
Andreja Žerdoner Fesel, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava etiko na kapitalskem trgu. Področje etike je predmet različnih razprav. V začetku 21. stoletja so svet pretresli različni škandali, kot so npr. Enron, Worldcom. Investitorji po vsem svetu so zastopali stališče, da je potrebno na področje kapitalskega trga vnesti več morale. Udeleženec kapitalskega trga se pri svojem delovanju opira na zakon, ki mu predstavlja temeljni smerokaz njegovega pravilnega postopanja. V samem zakonu so zajeta etična pravila, vendar le v manjšem obsegu, saj so etična načela kompleksnejša, zato se zahtevana stopnja morale ne more vnesti v zakon sam. Tako sam zakon, čeprav obravnava enako tematiko – kaj je prav in kaj narobe, ne predstavlja dovolj za uvrščanje v kategorijo etičnosti in moralnosti. Moralen udeleženec trga kapitala je tisti, ki uresničuje temeljne usmeritve organizacije in ki se ne osredotoča samo na dovoljeno, sprejemljivo, temveč tudi na dostojno. Delovati etično pomeni, da se nečemu odpoveš za večji doprinos družbi. Etika ni nadležna ovira, temveč je elementarna predpostavka za trajen gospodarski uspeh. Zaradi moralnega ravnanja so udeleženci na trgu nagrajeni z ugledom in zaupanjem.
Ključne besede: etika, morala, menedžerska etika, poslovna etika, neetična ravnanja, borzno poslovanje, Enron, etični kodeks, whistle-blowing, borzni posredniki
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1521; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

10.
DETERMINANTE RAZVOJA DELNIŠKIH TRGOV V TRANZICIJI
Domen Solina, 2012, magistrsko delo

Opis: Razvoj delniškega trga v državah tranzicije je odvisen od številnih makroekonomskih in mikroekonomskih faktorjev. Proces preoblikovanja iz centralno planskega v tržno gospodarstvo, je za številne države predstavljal osrednji izziv na gospodarskem področju. Predvsem preoblikovanje oz. privatizacija državnih družb, je pravzaprav pomenila začetek borznega trgovanja v državah tranzicije. Številni posamezniki so tako pridobili lastniške deleže v pomembnih domačih poslovnih družbah, s katerimi se je začelo trgovati na organiziranih trgih ali borzah. Za poslovne subjekte pa je vendarle najpomembnejši vir financiranja predstavljal bančni sektor oz. medbančni trg, ki je predstavljal osrednjo vlogo pri razvoju borznih trgov v Evropi, medtem ko so v ZDA to vlogo prevzeli kapitalski trgi. Zato je stopnja razvitosti bančnega sistema v državah tranzicije temeljnega pomena in bistveno zaznamuje začetek razvoja posameznega borznega trga. V magistrski nalogi smo opredelili temeljne dejavnike razvoja delniških trgov skozi zgodovino, ki so pozitivno povezani z rastjo BDP-ja na prebivalca v posamezni državi. S preučevanjem stopnje koncentracije smo nato preverili homogenost in posledično konkurenčnost borznega trga v državah tranzicije. Predvsem nas je zanimalo primerjava najrazvitejših trgov in trgov v tranziciji glede na vlogo, ter posledičen vpliv največjih družb (TOP 5 – tržna kap.), ki kotirajo na borznem trgu posamezne države. Stopnjo povezanosti smo prikazali s Pearsonovim koeficientom korelacije, kjer smo primerjali donosnost borznih indeksov v obdobju konjunkture in obdobju finančne krize. S pomočjo Gaussove krivulje smo nato v obliki histogramov prikazali donosnost borznih indeksov v obeh obdobjih. V zadnjem delu naloge smo se posvetili tveganju in institucijskim dejavnikom tveganja na ravni države. Tveganje za posamezne borzne indekse smo opredelili z metodo VaR (ang. Value at Risk), kjer smo analizirali obdobje pred in med finančno krizo. Za posamezne borzne indekse smo pridobili vrednosti pri 99 %, 95% in 90% intervalu zaupanja.
Ključne besede: trgi v tranziciji, delniški trgi, borzni trgi, borzni indeksi, delnice, dejavniki razvoja, stopnja povezanosti, Pearsonov koeficient korelacije, donosnost, koncentracija, tveganje, tveganju prilagojena donosnost, VaR, institucijski dejavniki tveganja, ICRG, PRS, finančna kriza, DAX, in VaR.
Objavljeno: 23.08.2012; Ogledov: 1628; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici