| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
GOSPODARSKE KRIZE IN FINANČNI TRG
Mihela Žigon, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema finančni trg, finančno krizo 2007-2009 in veliko depresijo, ki je sledila borznemu zlomu 1929. Zzajema delitev finančnega trga na trg kapitala in trg denarja, finančne instrumente, ki jih denarne in nedenarne inštitucije uporabljajo na finančnem trgu ter centralna banka, ki vodi denarno politiko in bi naj imela nadzor nad vsemi institucijami. Opisali smo obe krizi, njune začetke, kako sta se širili in razvijali ter kakšno vlogo so imele ZDA in politika njene centralne banke pri tem. Vpliv krize je bil močno opazen na finančnem trgu in tudi njene posledice.
Ključne besede: finančni trg, gospodarska kriza, centralna banka, FED, velika depresija, finančni instrumenti, obrestna mera, ZDA, bonitetna ocena
Objavljeno: 09.06.2010; Ogledov: 2224; Prenosov: 475
.pdf Celotno besedilo (438,43 KB)

2.
INFORMACIJSKA PODPORA PRI OCENJEVANJU BONITETE KOMITENTA V BANKI
Petra Fišer, 2010, diplomsko delo

Opis: To diplomsko delo zajema več področij, ki se med seboj povezujejo. Osrednja tema je informacijski sistem, ki se nanaša na ugotavljanje bonitete komitenta. V prvem delu sem opredelila tveganja, ki nastanejo pri poslovanju banke in kako jih le-te obvladujejo. Ker obstaja več vrst tveganj sem se omejila na kreditno tveganje, ki sem ga podrobneje predstavila. Sporazum Basel II pa je bil odgovor na vedno večja tveganja. V drugem delu sem podrobneje predstavila pojem bonitetna ocena. Navedla sem kazalnike in podatke, ki so potrebni za izračun bonitetne ocene ter opredelila dejavnike bonitet podjetja. Opisala sem bonitetne razrede in vpliv Basla II na presojo bonitete podjetja. V tretjem delu sem predstavila informacijski sistem v banki X, ponudnika programske opreme Adacta d.o.o. ter informacijsko povezavo z zunanjimi viri informacij. V četrtem delu sem predstavila bonitetno dejavnost v Sloveniji. Ker je ta že zelo razširjena in ima veliko različnih virov informacij, sem se omejila le na nekatere. To so: spletni portali E-bonitete, IBON, GVIN.com; Bonitetna hiša I d.o.o. in institucija, ki je prav tako prisotna tudi kot spletni portal AJPES. V zadnjem petem delu sem podrobneje predstavila slovenski informacijski sistem bonitet (SISBON).
Ključne besede: Kreditno tveganje, Basel II, bonitetna ocena, informacijski sistem, Adacta d.o.o., zunanji viri informacij, e-bonitete, IBON, AJPES, GVIN.com, bonitetna hiša I d.o.o., SISBON.
Objavljeno: 16.08.2010; Ogledov: 2598; Prenosov: 413
.pdf Celotno besedilo (4,26 MB)

3.
INVESTIRANJE V OBVEZNICE TER VLOGA BONITETNIH AGENCIJ
Gordana Ornik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava najpogosteje uporabljene dolžniške vrednostne papirje, tj. obveznice. Osrednja obravnavana tematika je investiranje v obveznice. Preden se posameznik odloči za naložbo oz. oplemenitenje finančnih sredstev z nakupom obveznic, je potrebno poznati njihove osnovne značilnosti. Pričujoča diplomska naloga je namenjena vsem, ki čutijo željo, da se poučijo o tej obliki investiranja. Obveznice so dolžniški vrednostni papirji, ki investitorju prinašajo predvidljive permanentne obresti, ob dospetju pa še izplačilo glavnice. Z nakupom obveznic nismo kakorkoli lastniško udeleženi v podjetju izdajatelja, ampak si z nakupom obetamo oplemenitenje svojih presežnih finančnih sredstev. Najpogostejši kupci obveznic so vsekakor pravne osebe, kot so zavarovalnice, vzajemni in pokojninski skladi, banke ter ostali institucionalni investitorji, ki na takšen način razpršijo svoje naložbe po tveganosti, zapadlosti ter tudi po panogi in geografskem področju. V diplomski nalogi so prikazane vrste obveznic glede na različne kriterije: glede na vrsto izdajatelja, vrsto zavarovanja, ordiniranost, dodatne pravice in glede na kraj izdaje. Razvrščanj je še več, vendar bi to preseglo vsebino diplomske naloge, zato so izpostavljena nekatera pogostejša. Poznavanje prednosti in slabosti obveznic je nujno, če ne želimo kasneje obžalovati svojih finančnih odločitev. Del naloge je namenjen tudi prikazu teh lastnosti ter opisu vrste tveganj, ki so jim dolžniški vrednostni papirji izpostavljeni. Splošno mnenje je, da so investicije v obveznice varne in služijo kot protiutež drugim, bolj tveganim vrednostnim papirjem (npr. delnicam, hibridnim vrednostnim papirjem). Vendar smo v zadnjih 3–4 letih dojeli, da so lahko tudi državne obveznice, ki veljajo za najvarnejšo vrsto obveznic, izpostavljene tveganju neplačila. Prav zato je pri računanju zahtevane donosnosti potrebno, da vkalkuliramo pribitke za vsa tveganja, ki nam jih moramo kot gospodarni naložbeniki poznati. Bonitetne ocene, ki jih izdajajo bolj ali manj znane bonitetne agencije, so stalnica pri obveznicah, pa če se odločamo za investiranje vanje ali za financiranje z njihovo pomočjo. Bonitetna agencija je institucija, ki izdeluje bonitetne ocene ali ratinge za države, finančna/nefinančna podjetja in posameznika. Bonitetne agencije prodajajo svojo storitev javnosti in jo tako seznanjajo s kvaliteto potencialnih naložb oziroma s tveganjem naložb v obliki delnic, obveznic, depozitov ali drugih oblik finančnih naložb. Njihova vloga je pomembna za celotno gospodarstvo, saj podajajo ocene o finančnih produktih in o vanje vključenih strukturiranih finančnih instrumentih. V zadnjem času se bonitetne agencije ubadajo z upadom ugleda, verodostojnosti, nepristranskosti, saj so se nekatere njihove ocene izkazale za napačne. Zadnji del naloge je namenjen prav tej problematiki, kjer so izpostavljene pomanjkljivosti delovanja bonitetnih agencij, sledijo predlogi za razrešitev tega in zaključek z aktualnimi predlogi regulatorja na evropskem ekonomskem trgu. Napisani teoriji je dodan praktičen prikaz podrejene obveznice NLB26, ki jo je izdala največja slovenska (sistemska) banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana. Denarna sredstva iz prodaje te obveznice so bila namenjena povečanju kapitalske ustreznosti banke. Temu smo dodali tudi podatke o trenutnem stanju na obvezniških trgih doma in po svetu ter tako celostno dopolnili diplomsko nalogo.
Ključne besede: obveznica, investiranje, bonitetna agencija, bonitetna ocena, banka, gospodarska kriza, tveganja, dolžniški vrednostni papir, Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana, NLB26, donos, obrestna mera, dospelost.
Objavljeno: 13.07.2011; Ogledov: 2454; Prenosov: 469
.pdf Celotno besedilo (880,48 KB)

4.
PREDNOSTI IN NEVARNOSTI PRI IZDAJI OBVEZNIC POSLOVNIH BANK TER NJIHOV VPLIV NA BONITETO IN KAPITAL BANKE
Marjan Godinić, 2012, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Kot sem prikazal skozi diplomski seminar imamo v Sloveniji na področju izdaje dolžniških inštrumentov še veliko neizpolnjenih alternativ, ki se jih banke oklepajo in se jih ne poslužujejo kot ostale banke v Evropi. Naše poslovne banke se še naprej držijo enostavnega pridobivanja kapitala, financiranja z depozitnimi vlogami prebivalcev. Kar se tiče sindiciranih posojil, ki imajo številne prednosti so se jih naše banke posluževale, vendar so se razmere na trgih zaostrile kar je prizadelo tudi naše banke. Krivci za to so tudi znižanja bonitetnih ocen, ki smo jih bili deležni s strani ameriških bonitetnih hiš. Tudi pri nastalem kreditnem krču v Sloveniji bosta morale država in banke najti skupni jezik, ker nastala situacija pri financiranju podjetjem škoduje samo zaposlenim in viša brezposelnost, ki še narašča. Torej pridobljeni kapital s pomočjo različnih emisij obveznic na trg morajo banke plasirati v zdrave dele gospodarstva , da oživijo finančno krizo, ki je nastala v Evropi. Pri tem pomaga tudi ECB z raznimi odkupi obveznic posameznih držav.
Ključne besede: zamenljive obveznice, krite obveznice, evroobveznice, sindicirano posojilo, bonitetna ocena, dodatni kapital, temeljni kapital, izdaja obveznic, refinanciranje dolga
Objavljeno: 21.09.2012; Ogledov: 1254; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

5.
KREDITNA POLITIKA
Andrej Bogdan, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Kreditna politika bank vsebuje pravila kreditiranja. Banke morajo preveriti kreditno sposobnost kreditojemalca, določiti stopnjo tveganja in kredit ustrezno zavarovati. To so ključni elementi kreditne politike. Pri preverjanju kreditne sposobnosti se banke zanašajo na zunanje informacije o finančnem položaju potencialnih kreditojemalcev. V pomoč pri preverjanju kreditne sposobnosti kreditojemalca so bankam bonitetne ocene bonitetnih agencij, podatki iz sistema SISBON. Banke lahko kredit poplačajo iz prihodkov kreditojemalca oz. njegovega denarnega toka, iz sredstev bilance stanja ali zastavljenih sredstev (garancij in poroštev), iz osebnega jamstva in poroštva lastnikov ter zavarovanja sklenjenega pri zavarovalnici. V diplomskem seminarju smo predstavili elemente kreditne politike v teoriji ter prikazali javno dostopne podatke o kreditih dveh največjih slovenskih bank. Viri financiranja obeh bank so podobni, pri kreditnem portfelju pa smo zaznali majhne razlike. Razlogi v podobnosti portfelja najverjetneje izhajajo iz dejstva da sta obe banki v opazovanem obdobju bili v večinski lasti države.
Ključne besede: kreditna politika, vrste kreditov, kreditno tveganje, kreditni portfelj, bonitetna ocena, zavarovanje kredita
Objavljeno: 14.03.2012; Ogledov: 2768; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (658,65 KB)

6.
FINANČNO GOSPODARSKA KRIZA 2008
Jan Kaučič, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Finančna kriza je na Evropskih tleh izbruhnila proti koncu leta 2008, prve napovedi o recesiji v ZDA so se pojavile že leto poprej. V Sloveniji se je kriza začela kazati septembra 2008, ko so številna podjetja dobila napovedi o zmanjšanju naročil. Prva je bila prizadeta avtomobilska industrija, ki ji je kasneje sledilo gradbeništvo. Svet se je moral soočit z največjo krizo po svetovni gospodarski depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja. Med poglavitne vzroke za nastanek aktualne finančne in gospodarske krize prištevam: nastanek in pok nepremičninskega balona v ZDA, prekomerno potrošnjo v ZDA, premajhno regulacijo finančnega sektorja in človeški pohlep. Glavnina naloge obsega trenutno finančno in gospodarsko krizo, njenih vzrokov in posledic, ki so privedli do nje. Cilj diplomske naloge je pojasniti reševanje in obvladovanje krize na mikro in makro nivoju, ter njenih ukrepov s katerimi so ZDA in Evropska unija poskušali ublažiti krizo. Na začetku diplomskega dela je izpostavljenih nekaj pomembnejših kriz 20. stoletja.
Ključne besede: finančna kriza, gospodarska kriza, finančni trg, ukrepi, velika depresija, bonitetna ocena, FED, Evropska centralna banka, simptomi krize, brezposelnost.
Objavljeno: 06.12.2011; Ogledov: 6991; Prenosov: 1173
.pdf Celotno besedilo (383,96 KB)

7.
ANALIZA UPRAVLJANJA S TERJATVAMI DO KUPCEV V TREH SLOVENSKIH PODJETJIH
Leon Hren, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju analiziramo stanje terjatev do kupcev v treh slovenskih podjetjih. Z zbiranjem primerne literature domačih in tujih avtorjev proučujemo lastnosti posameznih modelov varovanja pred tovrstnim tveganjem. Z analizo stanja terjatev in z analizo upravljanja s terjatvami v proučevanih podjetjih ugotavljamo primernost trenutnega sistema upravljanja s terjatvami. Proučene podatke nadgradimo z mnenjem za izboljšanje stanja. S povzetkov izbrane literature skušamo predstaviti čim uspešnejšo izbiro kreditne politike za vsako izmed podjetij. S predstavitvijo in analizo orodij za varovanje pred tveganjem neizpolnitve nasprotne stranke pojasnjujemo smiselnost izbire določenega instrumenta za specifično situacijo. Zaostrovanje poslovanja na svetovnem trgu je v zadnjih letih stalnica. Pritiski na cene so vedno večji, kupci vse zahtevnejši. Za uspešno poslovanje postaja vse pomembnejši dejavnik redno finančno proučevanje in analiziranje novih kot tudi obstoječih kupcev. Pozornost je potrebno usmeriti v pravilen izbor kreditne politike podjetja, ki pa ne sme biti enotna za vse kupce, prav tako mora podjetje prilagajati kreditno politiko glede na svojo likvidnost in glede na stanje na trgu.
Ključne besede: tveganje, upravljanje, zavarovanje, kupec, prodajalec, terjatev, bonitetna ocena, izterjava, plačilna nedisciplina.
Objavljeno: 25.10.2013; Ogledov: 965; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (600,09 KB)

8.
NAPAKE BONITETNIH AGENCIJ
Nika Leljak, 2015, magistrsko delo

Opis: Raziskovalno delo se ukvarja s problemom neobjektivnosti ter vse večjega števila napak, ki jih delajo bonitetne agencije. Še posebej pozorni bomo na tri največje agencije na svetu, to so: S&P, Moody’s ter Fitch, ki skupaj zavzemajo več kot 95% celotnega bonitetnega trga. Podrobneje si bomo ogledali pretekle finančne/gospodarske krize in napačno vrednotenje ameriških propadlih koncernov. Napačne bonitetne ocene, ki so prenizke ali previsoke, imajo velik vpliv na določene, za državo zelo pomembne, parametre. Višjo bonitetno oceno kot dobi država, po nižjih stroški se bo lahko zadolževala in obratno. Do neobjektivnosti pri vrednotenju pride iz večih razlogov. Najpogostejši razlog je profitni motiv agencij, ki privede do konflikta interesov. Agencije v veliki večini poslujejo po poslovnem modelu “izdajatelj plača”, kar pomeni, da je naročnik in plačnik ocene, izdajatelj vrednostnega papirja. Ker agencije plača nekdo, kogar morajo objektivno oceniti, prihaja do konflikta interesov, saj so v osnovi agencije profitne institucije, ki poslujejo z enormno visokimi dobički. Problem se nahaja tudi v skoncentriranosti agencij na območju Združenih držav Amerike in zelo omejenem številu agencij, kar priča o oligopliji ter pomanjkanju konkurence. V zgodovini se je pojavilo veliko primerov, v katerih so bonitetne agencije storile hude napake in te napake so nosile posledice. Ugotovimo pa lahko tudi, da agencije niso znale niti pravočasno predvideti prihajajočih finančnih kriz in pred njimi posvariti.
Ključne besede: bonitetna ocena, bonitetne agencije, napačno vrednotenje
Objavljeno: 28.08.2015; Ogledov: 505; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

9.
Obvladovanje kreditnega tveganja na primeru banke X
Kaja Kapun, 2015, diplomsko delo

Opis: Čas finančne in gospodarske krize je zaznamoval prav vse, tudi banke, ki načeloma veljajo za stabilne. Delniške naložbe so postale preveč tvegane, zato so investitorji raje poiskali manj tvegane naložbe. Povečal se je javni dolg, obseg trgovanja na borzi je padel, veliko je bilo stečajev in prezadolženosti podjetij, poslabšali so se kreditni portfelji bank, potrebna je bila dokapitalizacija bank in zavarovalnic. Nastopil je tudi kreditni krč. Kreditno tveganje spada med najpomembnejša sistemska tveganja v bankah, zato je še toliko bolj pomembno, da ga banke uspešno in natančno obvladujejo. V pomoč so jim različni kazalniki kreditnega tveganja in podatki v bilanci stanja, kot so celotna posojila, slaba posojila, celotna aktiva, bruto znesek slabih posojil, oslabitve, rezervacije. Banka upravlja kreditno tveganje s stalnim spremljanjem in analiziranjem poslovanja dolžnikov. Izpostavljenost kreditnemu tveganju banka znižuje tudi z zavarovanji premoženj. Pomembno vlogo pri vsem tem pa imajo bonitetne agencije, ki s svojo oceno pomagajo posojilodajalcem pri odločitvi o zanesljivosti posojilojemalca, ki je lahko fizična ali pravna oseba.
Ključne besede: Kredit, kreditno tveganje, bonitetna agencija, bonitetna ocena, oblike zavarovanja, kazalnik kreditnega tveganja.
Objavljeno: 01.12.2015; Ogledov: 651; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (795,47 KB)

10.
BONITETNE AGENCIJE IN DRŽAVNO TVEGANJE
Breda Jerič, 2016, diplomsko delo

Opis: Vsako poslovanje je povezano s tveganji. Bonitetne agencije z ocenami držav, družb, finančnih instrumentov vlagateljem omogočajo lažje odločanje. Prevladujoč položaj imajo tri bonitetne agencije: Standard and Poor's, Moody's in Fitch. V času zadnje finančne krize so bile deležne velikih kritik. Nove neodvisne bonitetne agencije v EU in na globalni ravni. Nove strožje odredbe pri poslovanju bonitetnih agencij za povečanje nadzora, transparentnosti in odgovornosti. Tudi bonitetna ocena Slovenije se je v času finančne krize poslabšala, danes stabilna.
Ključne besede: Bonitetna ocena, bonitetna agencija, Standard & Poor's, Moody's, Fitch, finančna kriza, ESMA, NRSRO, Slovenija
Objavljeno: 03.11.2016; Ogledov: 530; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (850,77 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici