Search the digital library catalog

Abstract: Množica zakonskih in podzakonskih predpisov tako ali drugače posredno in neposredno posega na področje obračunavanja plač, nadomestil, povračil in drugih vrst plačil ter prispevkov in davkov. Toda relativno zapleten sistem obračunavanja prejemkov v Sloveniji povzroča napake, nerazumevanje, v nekaterih primerih celo prevelike stroške in včasih nepotrebne napetosti med udeleženci delovnega procesa. Za obračune osebnih prejemkov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja imajo podjetja na voljo različne računalniške programe. Ne glede na razširjenost uporabe računalniških in spletnih orodij moramo poznati postopke obračuna osebnih prejemkov. Delo diplomskega seminarja je namenjeno vsem, ki bi se radi seznanili z obračunavanjem osebnih prejemkov in drugih osebnih prejemkov, ki se pojavljajo v delovnem razmerju, ter prejemkov na drugih pogodbenih podlagah v poslovanju podjetja. Osebne prejemke bomo obravnavali s pravnega in davčnega vidika ter s tem podali kar največ teoretičnih osnov, ki so neposredno povezane z osebnimi prejemki in so pomembne za lažje razumevanje obračuna z vidika prispevkov in dohodnine le-teh. Delo diplomskega seminarja s primeri izračunov osebnih prejemkov vsebuje različne praktične primere, vključno z veljavnimi prispevnimi stopnjami in dohodninsko lestvico ter drugimi potrebnimi podatki. Vključuje različne obračune plač, bonitet, odpravnin, regresa, avtorske in podjemne pogodbe s postopki izračunov.
Keywords: osebni prejemki v delovnem razmerju, drugi osebni prejemki, prejemki na drugih pravnih podlagah, plača, dohodnina, prispevki za socialno varnost, obračun plač, avtorski honorar, podjemna pogodba, bonitete, odpravnine
Published in DKUM: 21.03.2018; Views: 1734; Downloads: 246
Full text (1,79 MB)

Abstract: Zdravo življenje je bistvenega pomena za dobro počutje in za polno udeležbo v družbi. Še pomembneje, zdravje prispeva k socialni koheziji in gospodarskemu razvoju, v smislu večje produktivnosti, ponudbe delovne sile in javne porabe. Stroški prevzemanja odgovornosti za ohranjanje zdravja in kvalitete življenja zgolj s strani države so že zdavnaj presegli razumne meje njene zmogljivosti. Odgovornost za ohranjanje zdravja prebivalstva je treba bolj kot kadarkoli prenesti tudi na druge deležnike, t.j. na posameznika, lokalne skupnosti, socialne partnerje in delodajalce. Ker večina odrasle populacije preživi pretežen del svojega aktivnega časa na delovnem mestu, predstavlja delovno okolje eno najustreznejših in najdaljnosežnejših vstopnih točk do posameznika in idealno mesto za izvajanje programov promocije zdravja. Kljub številnim koristim vlaganja v ukrepe promocije zdravja na delovnem mestu in kljub zakonski obvezanosti so slovenski delodajalci, ki izvajajo promocijo zdravja skladno z zakonom, še vedno v manjšini. Razlogi za to so ne le v prenizki ozaveščenosti delodajalcev in zaposlenih o promociji zdravja na delovnem mestu in koristih, ki jih le-ta prinaša, temveč tudi v težavah pri zagotavljanju finančnih sredstev za izvajanje programov promocije zdravja na delovnem mestu. Poleg tega so izdatki, ki jih delodajalci namenjajo za te ukrepe, neugodno davčno obravnavani. Ustrezna davčna politika bi lahko pripomogla k večjemu vlaganju delodajalcev v zdravje zaposlenih oziroma v programe promocije in krepitve zdravja na delovnem mestu. To bi po drugi strani imelo pozitivne posledice ne le za posameznike in delodajalce, temveč tudi (predvsem) za državo oziroma državno blagajno in družbo nasploh. Zaradi zavedanja pomembnosti obravnavane tematike države članice EU in oblikovalci politik, ob pomoči Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, razvijajo rešitve, ki bi se lahko, upoštevajoč nacionalni pravni red, uvedle z namenom razbremenitve delodajalcev in delavcev pri vlaganju v varno in zdravo življenje in delovno okolje. V nalogi so preučene in predlagane možne rešitve ter predlogi sprememb davčnopravne zakonodaje.
Keywords: davčno pravo, varnost in zdravje pri delu, promocija zdravja na delovnem mestu, davčne spodbude, bonitete, EU-OSHA
Published in DKUM: 21.07.2016; Views: 2008; Downloads: 257
Full text (1,20 MB)

Abstract: Prodaja je ena najpomembnejših poslovnih funkcij podjetja. Pravilen pristop k uspešni prodaji bistveno prispeva k uspešnosti podjetja. Postopek, s katerim prodajalci v podjetju dosegajo svoje cilje, se imenuje pogajalski proces. Uspešen rezultat lahko dosežemo samo z maksimalno dobro pripravo na pogajanja. Ključen je tudi izbor kvalitetnih, izšolanih pogajalcev. Kakor imajo podjetja različne interese, tako je potrebno tudi zastaviti različne cilje. Prostor med željami in izpolnitvijo enih in drugih imenujemo pogajalski interval. Na tem intervalu je točka, ki naj bi jo s pogajanji dosegli. Več kot je različnih ciljev, več je možnosti za popuščanje in dogovore. Zbiranje informacij zahteva posebna znanja in uporabo določenih orodij za preverjanje stanja nasprotne strani. Dobro informiran pogajalec se lažje izogiba pastem v pogajanjih. Potrebno je tudi načrtovanje poteka pogajanj, kar je lahko zelo zahtevno, saj določene informacije zvemo šele na pogajanjih. Izbor lokacije pa včasih prinese prednost, ki jo potrebujemo za uspeh. S poglobljenimi pripravami na pogajanja smo največkrat že dosegli polovico predvidene poti. Naš primer je obsegal prvenstveno pogajanja podjetja X za prodajo 1,5 MIO litrov kurilnega olja stanovanjskemu upravitelju skupini Y, v nadaljevanju pa iskanje dodatnih poslov za oba udeleženca in iskanje sinergije med dvema velikima, gospodarskima sistemoma. Izkazalo se je, da je dobra informacija pomenila na pogajanjih tako naše prednosti kot tudi njihove omejitve v pogajanjih in preko katerih nasprotna stran ne bi šla. Dobra priprava nam je tudi povečala manevrski prostor ob vključevanju dodatnih poslov. V podjetju X se bomo tako načrtno in izčrpno pripravljali na pogajanja tudi v bodoče. Vzorci, ki smo jih uporabili na pogajanjih s skupino Y, pa nam bodo služili pri nadaljnjih pogajanjih z drugimi stanovanjskimi upravitelji. Dobrega pogajalca je treba izuriti in izšolati. Najpomembnejše lastnosti dobrega pogajalca so : iznajdljivost, potrpežljivost in odločnost.
Keywords: bonitete poslovnih partnerjev, pogajalski interval, priprave na pogajanja, stanovanjsko upravljanje, iznajdljivost, potrpežljivost, odločnost.
Published in DKUM: 04.08.2011; Views: 2505; Downloads: 254
Full text (356,95 KB)

Abstract: Poznavanje poslovnega partnerja in njegove bonitete je eden ključnih načinov za zmanjševanje informacijske asimetrije ter tveganj, ki izvirajo iz nje. Preverjanje bonitete podjetja postaja poslovna praksa, ki se je izkazala za zelo učinkovito doma in v svetu. Prav tako pomeni mnogo lažji in predvsem hitrejši način dostopa do kakovostnih informacij, ki jih za učinkovito presojo potrebujemo o določenem poslovnem subjektu. S tem zmanjšujemo nepotrebno izgubo časa, energije, volje, interesa za fizično iskanje informacij, ki nas v končni fazi (ne)pripeljejo do želenega cilja. Motivacija izhaja iz želje po čim boljšem obvladovanju tveganj in izrabljanju poslovnih priložnosti. Če o teh nismo dovolj in pravočasno informirani, lahko prezremo podjetje, ki bi nam kot poslovni partner pripomoglo k učinkovitejšemu doseganju ciljev. Razumevanje analize bonitete podjetja in njenega celotnega pojma pojasnjuje cel spekter finančnih in nefinančnih kazalnikov, ki skupaj tvorijo bonitetno analizo. Tradicionalni pristopi k presoji bonitete podjetja niso več primerni, saj se znova in znova uveljavljajo dodatna, nova merila, ki posodabljajo modele ter teorije moderne analize. Razgiban razvoj sili podjetja k upoštevanju aktualnih dejavnikov, torej od številnih panožnih do okoljskih in drugih specifičnih dejavnikov, ki jih je potrebno prilagoditi vsaki presoji posebej. Zaradi tega so novejši načini presojanja bonitete podjetja podatkovno zahtevnejši in gradijo na večji pripravljenosti podjetij za razkrivanje informacij ter za praktično sodelovanje. Vse dejavnike je potrebno presojati v njihovi medsebojni povezanosti, torej v času, prostoru, med podjetji, panogami, itd. Kakovostno presojanje bonitete podjetja je v veliki meri odvisno ne le od razpoložljivih podatkovnih osnov, temveč tudi od znanja, veščin, osebnih in strokovnih lastnosti presojevalca. Pri tem mislimo predvsem na lastnosti, kot so odločnost, dinamičnost, kreativnost, poštenost, strokovnost in temeljitost. Ob dobri strokovni podkovanosti, dolgoletnih izkušnjah in raziskovalnih sposobnostih, je presojevalec pomembnejši od računalnika, hkrati pa je sama poklicna usmerjenost zelo zaželjena in iskana ter prinaša velik zaposlitveni potencial. V diplomski nalogi smo teoretično definirali in ugotavljali boniteto izbranih podjetij. Vsi izračuni so temeljili na uporabi količinskih in kakovostnih dejavnikov, ki zagotavljajo uspeh podjetja. Opozorili smo tudi na vrsto dejavnikov, ki zahtevajo posebno pozornost in podrobnejšo obdelavo, da se podjetje v največji možni meri izogne oviram in pastem. V današnjem stresnem in razgibanem internem ter eksternem dogajanju je v podjetju potrebno nenehno sledenje novim oblikam pridobivanja informacij, modelov analiz in drugih oblik presoje. Predstavljeni način presojanja bonitete podjetja je primeren za podjetja v mednarodni špedicijski dejavnosti, z izpopolnitvami in prilagoditvami novim spoznanjem pa lahko koristi tudi drugim praktičnim izkušnjam.
Keywords: boniteta podjetja, bonitetna analiza, obvladovanje tveganj, informacijska asimetrija, poslovni partnerji, plačilna (ne)disciplina, finančni in nefinančni kazalniki, presojevalec bonitete podjetja.
Published in DKUM: 04.10.2010; Views: 4117; Downloads: 799
Full text (1,58 MB)