81. OBRAVNAVA PACIENTOV PRI OCENI, TERAPIJI, REHABILITACIJI IN PREVENTIVI PROBOJNIH POŠKODB OČESASanela Ruparčič, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo prikazuje vlogo medicinske sestre pri oceni, terapiji, rehabilitaciji in preventivi probojnih poškodb očesa. Poudarek je na zdravstveni negi, ki je predvsem usmerjena v preventivo pred probojnimi poškodbami očesa z večjo prosvetljenostjo ljudi.
V teoretičnem delu diplomskega dela so iz literature zbrani pomembni podatki o vzrokih in možnih nastankih probojnih poškodb očesa, zdravljenju le teh ter posebnostih zdravstvene nege očesnega bolnika. Raziskovalni del nas seznanja o pogostosti probojnih poškodb očesa glede na starost in spol, operativnih posegih, ki so največkrat potrebni po nastanku poškodbe ter o uporabi zaščitnih sredstev za preprečevanje tovrstnih poškodb. Pri raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metoda dela. Tehnika zbiranja podatkov je bila retrospektivna analiza podatkov. Podatki, potrebni za izdelavo diplomske naloge, so bili pridobljeni iz medicinske dokumentacije ter obdelani na Očesni kliniki v Ljubljani v letih 2005 do 2007. Diplomsko delo je v pomoč vsem, ki se srečujemo z osebami, s probojno poškodbo očesa, kot tudi tistimi, ki so pri svojem delu tovrstnim poškodbam najbolj izpostavljeni.
Ključne besede: Odprta poškodba oči, bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 13.04.2011; Ogledov: 3456; Prenosov: 283
 Celotno besedilo (793,94 KB) |
82. IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI UPRAVLJANJA ANTIKOAGULACIJSKE AMBULANTE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI CELJEAndreja Hrovat Bukovšek, 2010, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je prikazana analiza in ocena obstoječega stanja upravljanja antikoagulacijske ambulante v Splošni bolnišnici Celje.
V teoretičnem delu je predstavljena dejavnost antikoagulacijske ambulante in pomembnost antikoagulacijskega zdravljenja, potem pa zdravila za preprečevanje strdkov ter indikacije, pri katerih je potrebno uvesti antikoagulacijsko terapijo.
Raziskava je pokazala, da prejmejo bolniki v antikoagulacijski ambulanti dovolj informacij, navodil in nasvetov o antikoagulacijskem zdravljenju kljub obremenjenosti zaposlenih in povečanem obsegu ambulantnega dela. Niso pa bolniki dobro seznanjeni z možnimi zapleti antikoagulantne terapije in ukrepi v primeru, da se pojavijo takšni zapleti. Ugotovili smo, da so bolniki zadovoljni s kakovostjo dela zaposlenih v AK ambulanti in z organizacijo dela — procesom dela od vpisa, obiska laboratorija pa do ambulantne obravnave. Kakovost dela in zadovoljstvo uporabnikov zdravstvenih storitev bi izboljšali, ko bi bili možni posveti in razgovori med bolnikom in zdravnikom v antikoagulacijski ambulanti ter krajšim čakalnim časom na prejem končnega izvida antikoagulacijskega zdravljenja. Odnos bolnikov do antikoagulacijskega zdravljenja je pozitiven, zato menimo, da pomeni bolnikom antikoagulantna terapija varno terapijo, saj jih ščiti pred nastankom ali ponovnimi strdki.
S spremljanjem kazalnikov kakovosti, to je časov povprečne obravnave bolnika v celotnem procesu pa smo ugotovili, da je obravnava bolnika v antikoagulacijski ambulanti Splošne bolnišnice Celje ob normalnih pogojih dela in v primerjavi z drugo antikoagulacijsko ambulanto zadovoljiva in bistveno hitrejša.
Na osnovi rezultatov, dobljenih iz raziskave in notranje presoje, so prikazane prednosti, pomanjkljivosti in možne izboljšave organizacije dela v antikoagulacijski ambulanti.
Kot načelo za stalno izboljševanje kakovosti zdravstvenih storitev v antikoagulacijski ambulanti je predstavljen in uporabljen Demingov krog. Z izboljševanjem kakovosti želimo doseči kakovostnejše rezultate zdravljenja pacientov, ki prejemajo antikoagulacijsko zdravilo in izboljšati zadovoljstvo uporabnikov zdravstvenih storitev v antikogulacijski ambulanti.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: antikoagulacijska ambulanta, antikoagulacijsko zdravilo, antikoagulacijsko zdravljenje, bolnik, procesi, zapleti, izboljšave, kakovost.
Objavljeno v DKUM: 15.03.2011; Ogledov: 4681; Prenosov: 502
Celotno besedilo (1,28 MB) |
83. Zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre pri preprečevanju nastanka razjede zaradi pritiskaMirjam Šteharnik, 2011, diplomsko delo Opis: Razjeda zaradi pritiska je kronična rana, ki potencialno ogroža bolnike, vpliva na slabšo kakovost življenja in na potek bolezni. Pri tem ima medicinska sestra velik vpliv z osveščanjem bolnikov in njihovih svojcev glede vzrokov nastanka razjede zaradi pritiska in dejavnikov tveganja. Raziskavo smo izvedli med 50 medicinskimi sestrami, ki se pogosteje srečujejo z ogroženimi bolniki. Ugotavljali, ali imajo medicinske sestre dovolj časa in znanja za učenje bolnikov o preventivnih ukrepih, ali so bolniki dovolj osveščeni glede načinov preprečevanja razjede zaradi pritiska in če obstaja dovolj literature glede preprečevanja razjede za laike. Ugotovili smo, da medicinske sestre imajo dovolj znanja za učenje bolnikov, vendar kar 82 odstotkov anketiranih medicinskih sester za to nima časa. Večina anketiranih je prepričanih, da obstaja premalo literature glede preprečevanja razjede zaradi pritiska za laike, ob čemer ocenjujejo, da je potreba po takšnem gradivu iz bolnikove strani velika.
Ključne besede: razjeda zaradi pritiska, zdravstvena vzgoja, preventivni ukrepi, medicinska sestra, bolnik.
Objavljeno v DKUM: 09.03.2011; Ogledov: 4413; Prenosov: 1342
Celotno besedilo (1,69 MB) |
84. Zdravstvena nega bolnika s poškodbo hrbtenjače v ledvenem delu hrbtenice Irena Potočnik, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo prikazali anatomijo, fiziologijo, patologijo, diagnostične metode in načine zdravljenja s poudarkom na zdravstveni negi bolnika s poškodbo hrbtenjače v ledvenem delu hrbtenice. Bolnik, ki je utrpel takšno poškodbo, potrebuje ob sebi negovalni in zdravstveni tim, ki mu bo stal ob strani, ko se bo soočal s svojo spremenjeno telesno podobo. Negovalni problemi so na področju vseh življenjskih aktivnosti, vendar jih zaradi možnosti zgodnje mobilizacije, kjer ima rehabilitacija pomembno vlogo, sodobnega znanja in pripomočkov lažje obvladamo. Tukaj se zdravstvena nega in rehabilitacija močno prepletata.
Predstavili smo tudi komunikacijo z bolniki in njihovimi svojci. Medicinska sestra potrebuje zelo razširjeno in poglobljeno strokovno znanje, izkušnje in osebnostne lastnosti, ki omogočajo dobro komunikacijo in empatijo. Zdravstveno vzgojno delo se prične že v bolnišnici in je eden najpomembnejših poslanstev medicinske sestre. Z njo želi bolnike usposobiti za sodelovanje pri zdravljenju njihove bolezni in nadaljnje življenje.
V diplomskem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili 40 medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom v Enoti intenzivne medicine operativnih strok in na Travmatološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje, ugotavljali pomen vključevanja zdravstvene nege v rehabilitacijo, komunikacije z bolnikom in svojci ter zdravstvene vzgoje. Pokazati smo želeli tudi, ali delo z bolniki, ki so utrpeli poškodbo hrbtenjače v ledvenem delu hrbtenice, stresno in fizično vpliva na medicinske sestre in zdravstvene tehnike.
Ključne besede: spinalni bolnik, medicinska sestra, hrbtenica, hrbtenjača, zdravstvena nega, komunikacija, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 02.02.2011; Ogledov: 4100; Prenosov: 648
Celotno besedilo (1,95 MB) |
85. Zdravstvena vzgoja bolnika s prirojeno anemijoAnja Šilak, 2010, diplomsko delo Opis: Slabokrvnost oz. anemija je najpogostejša skupina hematoloških bolezni in v več kot polovici primerov je le eden od simptomov neke druge osnovne bolezni. O anemiji govorimo takrat, kadar je znižana celotna količina hemoglobina v telesu, kakor tudi število eritrocitov. Posledično v tkivih nastopi hipoksija, na katero se organizem odzove na različne načine in pri bolniku nastopijo različni simptomi, katerih intenziteta je odvisna od količine hemoglobina v krvi, od poteka bolezni ter od vzroka oz. načina nastanka anemije.
V prvem delu diplomskega dela so podane definicije pojma anemija, sledi razvrstitev ter kratka predstavitev vrst anemij.
V drugem delu predstavljamo vrsto prirojene anemije Diamond — Blackfan, njene značilnosti, potek zdravljenja s transfuzijo krvi ter slabosti in zaplete, ki jih prinaša transfuzija. Opredelili smo se tudi na zdravstveno - vzgojno delovanje medicinske sestre pri bolniku s prirojeno anemijo. Predstavljena je definicija zdravstvene vzgoje, ter načrt dela za delo z bolnikom s prirojeno anemijo.
Z diplomsko nalogo želimo prikazati in prispevati h kakovostnejši zdravstveni vzgoji bolnika, katere glavni cilj je spodbuditi bolnika k doseganju dobrega zdravja in mu pomagati do izboljšanja njegove kvalitete življenja.
Ključne besede: anemija, prirojena anemija, medicinska sestra, bolnik, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 10.01.2011; Ogledov: 3140; Prenosov: 358
Celotno besedilo (838,47 KB) |
86. Organizacija celostne skrbi za starostnike s sladkorno boleznijoMateja Bandur, 2010, specialistično delo Opis: V sodobnem svetu izredno narašča število starejših ljudi in hkrati tudi pojavnost kroničnih
bolezni, med katerimi je zelo pogosta sladkorna bolezen. Starostniki s sladkorno boleznijo
imajo specifične potrebe na področju zdravstvenega varstva in socialne varnosti in pri
ohranjanju oziroma vzdrževanju ustrezne kakovosti življenja v domačem okolju. Namen
specialističnega dela je prikazati vlogo patronažne medicinske sestre pri organizaciji in
koordinaciji celostne skrbi za starostnike s sladkorno boleznijo in predstaviti probleme, ki
se pri tem pojavljajo. Opravljena je bila kvantitativna raziskava, uporabljena pa
deskriptivna metoda. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom retrospektivno.
Raziskava je potrdila, da se patronažne medicinske sestre pogosto vključujejo v celostno
oskrbo sladkornega bolnika — starostnika na domu. Obiskujejo jih v okviru preventivne in
kurativne dejavnosti in skušajo doseči njihovo čim večjo samostojnost. Pri reševanju
problemov najpogosteje sodelujejo z osebnim zdravnikom, diabetološko ambulanto, svojci,
Centrom za pomoč na domu in Centrom za socialno delo. Ugotovili smo tudi, da je
kontinuiranost zdravstvene nege zadovoljiva, prev tako je zadovoljivo sodelovanje med
zdravstvenimi in socialnimi institucijami. Patronažne medicinske sestre opravljajo vlogo
koordinatorja različnih oblik pomoči na domu, saj v sedanjem sistemu razne oblike pomoči
delujejo vsaka zase samostojno in med seboj neusklajeno. Tako imenovana laična oskrba
ni povsod zadovoljivo organizirana in usposobljena, da bi ji lahko predali skrb za
aplikacijo medikamentozne terapije v primerih, ko sladkorni bolniki in njihovi svojci tega
niso zmožni sami. V prihodnosti pričakujemo organizirano itegrirano dolgotrajno oskrbo,
ki naj bi omogočila boljšo povezanost in koordiniranost med službami in tako večjo
kakovost, učinkovitost ter racionalnost potrebnih storitev.
Ključne besede: sladkorni bolnik, starostnik, patronažna medicinska sestra, celostna oskrba, domače okolje, organizacija, koordinacija
Objavljeno v DKUM: 07.12.2010; Ogledov: 4476; Prenosov: 508
Celotno besedilo (862,60 KB) |
87. Bolnik z rakom na debelem črevesjuSimona Halas, 2010, diplomsko delo Opis: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V prvem delu diplomskega dela je predstavljeno debelo črevo, anatomija, fiziologija z patofiziologijo, prirojene nepravilnosti debelega črevesa kot tudi vnetne bolezni, ki so lahko povod za razvoj raka na debelem črevesu. Predstavili smo etiopatogenezo in epidemiologijo bolezni.
Med vrstami tumorjev na debelem črevesu smo se opredelili za karcinom debelega črevesa, njegovo odkrivanje s simptomi, omenili smo tudi presejalni program Svit. Poglobili smo se v vrste preiskav za odkrivanje bolezni in postavitev diagnoze. Predstavili smo kirurško zdravljenje raka na debelem črevesu, z najpogostejšimi operativnimi metodami kot tudi določitev stadija bolezni. Kot obliko onkološkega zdravljenja je predstavljeno adjuvantno zdravljenje ter delovanje bioloških zdravil. V drugem delu diplomskega dela je predstavljena zdravstvena nega, proces zdravstvene nege, vloga medicinske sestre pri pripravi bolnika na operacijo ter pooperativna zdravstvena nega. Omenili smo tudi vlogo medicinske sestre enterostomalne terapevtke. V študiji primera, ki zajema bolnico z rakom na debelem črevesju, ugotavljamo njeno zmožnost samooskrbe pred in po operaciji. Ves čas hospitalizacije uporabljamo pri bolnici delno-nadomestni kot vzgojno izobraževalni sistem in jo s tem počasi pripravljamo na odpust z bolnišnice.
Ključne besede: rak debelega črevesa, operativni poseg, bolnik, zdravstvena nega, medicinska sestra, deficit samooskrbe.
Objavljeno v DKUM: 05.10.2010; Ogledov: 4141; Prenosov: 1060
Celotno besedilo (2,30 MB) |
88. Spremljanje bolnikov s srčnim popuščanjem v Zdravilišču RadenciMarko Kos, 2010, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je prikazati rehabilitacijsko zdravljenje bolnikov s srčnim popuščanjem v Zdravilišču Radenci. Ugotoviti želimo, kakšne oskrbe so bili deležni tovrstni bolniki v času rehabilitacije ter količino in vrste opravljenih neinvazivnih preiskav. V diplomski nalogi je opisana definicija, epidemiologija in etiopatogeneza srčnega popuščanja. Predstavljeni so diagnostični postopki, farmakološko in nefarmakološko zdravljenje ter zdravstvena nega bolnika s srčnim popuščanjem. V raziskavi smo obdelali podatke, ki so bili razvidni iz zdravstvene dokumentacije bolnikov v Zdravilišču Radenci, s posebnim poudarkom na anamnezi, klinični sliki, simptomatiki, diagnostičnih in terapevtskih ukrepih ter načinu zdravstveno-vzgojne oskrbe. Rezultate smo statistično in grafično prikazali. Posebej smo izpostavili parametre, ki se nanašajo na dejavnike tveganja za razvoj srčnožilnih bolezni, predvsem pa srčnega popuščanja.
Ključne besede: bolnik, srčno popuščanje, Zdravilišče Radenci, rehabilitacija, neinvazivne preiskave, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 10.08.2010; Ogledov: 3947; Prenosov: 614
Celotno besedilo (3,58 MB) |
89. Vloga medicinske sestre v rehabilitaciji bolnikov multiple sklerozeMarina Milovanović, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili vlogo medicinske sestre pri pacientih z multiplo sklerozo v času rehabilitacije. Multipla skleroza (MS) je kronična, vnetna, demielinizacijska, gensko vezana, vendar ne dedna nevrološka bolezen, kjer imajo pomembno vlogo dejavniki okolja. Opisana je vloga medicinske sestre pri spremljanju pacientov z multiplo sklerozo v času napredovanja bolezni in v času rehabilitacije v programu obnovitvene rehabilitacije, ki je pri obravnavi bolnikov zelo pomembna in raznolika. Medicinska sestra deluje na vseh področjih, ne samo kot izvajalka zdravstvene nege, vendar tudi kot učiteljica, vir, svetovalka. Bolniku poleg celotne oskrbe nudi tudi čustveni suport. Cilji diplomskega dela so bili predstaviti multiplo sklerozo in njihovo društvo, opredeliti pomen in vlogo medicinske sestre pri obravnavi bolnikov, ter opisati najpogostejše težave s katerimi se soočajo bolniki s postavljeno diagnozo. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave narejene v rehabilitacijskem centru. Rezultate smo pridobili z anonimnim anketnim vprašalnikom, ki je zajemal 14 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Anketirali smo 50 pacientov s potrjeno diagnozo multiple skleroze. Zbrane rezultate smo statistično obdelali in grafično prikazali. Ugotovitve so pokazale izredno malo odstopanje med rezultati, ki kažejo da poslabšanje bolezni nastopi po potrjeni diagnozi in sicer v obdobju enega meseca do enega leta. Bolniki potrebujejo največ pomoči pri življenjski aktivnosti gibanje in ustrezna lega. V času obnovitvene rehabilitacije je za vzdrževanje maksimalnega gibanja in funkcionalne zmožnosti s čustveno podporo strokovna pomoč medicinske sestre zelo pomembna.
Ključne besede: multipla skleroza, bolnik, vloga medicinske sestre, rehabilitacija
Objavljeno v DKUM: 09.08.2010; Ogledov: 4968; Prenosov: 1129
Celotno besedilo (2,23 MB) |
90. Obravnava depresivnega bolnikaSuzana Napast, 2010, diplomsko delo Opis: Depresija je duševna motnja s številnimi simptomi, ki globoko posega v bolnikovo funkcioniranje.
V diplomskem delu, ki je teoretično, smo predstavili obravnavo depresivnega bolnika in pri tem uporabili deskriptivno metodo dela, s študijem strokovne domače in tuje literature.
Opisali smo depresijo kot zapleteno zdravstveno stanje, njeno epidemiologijo in etiologijo. Izpostavili smo klinične oblike depresije pri različnih skupinah populacije ter zdravljenje z zdravili in zdravljenje z uporabo drugih psihoterapevtskih in terapevtskih tehnik.
Posebno poglavje smo namenili zdravstveni negi bolnika z depresijo. Predstavili smo vlogo strokovnega tima, izpostavili najpogostejše negovalne probleme in etične dileme v psihiatrični zdravstveni negi. Najpogostejši negovalni problemi pri bolniku z depresijo se pojavljajo pri prehranjevanju in pitju, odvajanju in izločanju, osebni higieni, spanju, izogibanju nevarnostim v okolju, pri odnosih z ljudmi, izražanju čustev ter pri delu in razvedrilu.
Kombinacija farmakoloških, socialnih in psiholoških pristopov v obravnavi zmanjšuje pogostnost ponovitev bolezni, skrajša čas hospitalizacije in omogoča bolj kakovostno življenje v okolju, ko bolnik zapusti bolnišnico.
Poudarek smo namenili tudi opisu nevladnih organizacij za pomoč v duševni stiski, ki izvajajo različne programe, ki so namenjeni osebam s težavami v duševnem zdravju in njihovim svojcem.
Ključne besede: Ključne besede: depresija, bolnik, obravnava, zdravljenje, strokovni tim.
Objavljeno v DKUM: 09.08.2010; Ogledov: 4753; Prenosov: 1171
Celotno besedilo (301,35 KB) |
