71. VPLIV KRONIČNO VNETNE ČREVESNE BOLEZNI NA KAKOVOST ŽIVLJENJA BOLNIKOVAndreja Španring, 2011, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Danes postaja pojem kakovosti življenja vse bolj pomemben. Eden izmed pomembnejših dejavnikov, ki opisuje kakovost življenja je zdravje posameznika, ki pa v današnjem času predstavlja tudi družbeno normo. Vsaka, posebno še kronično potekajoča bolezen, prinaša zaradi značilnega poteka in posledic, določene spremembe v življenju bolnika. Bolniki s kronično vnetno črevesno boleznijo se ne spopadajo samo z oslabljenim telesom in fizično bolečino, ampak tudi s psihičnimi in socialnimi posledicami bolezni ter z mnogimi negotovostmi in strahovi, ki nastopijo tekom zdravljenja. Zdravstvena nega ima pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovosti bolnikovega življenja, katere izvajalka je medicinska sestra, ki bolnika pouči, mu svetuje in ga motivira za spremembo življenjskega sloga, ki je nujno potreben za kakovost življenja, kljub kronični bolezni.
Metodologija in raziskovanje: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, za pridobitev podatkov smo pripravili anonimen vprašalnik. Razdelili smo ga 30 članom Društva za kronično vnetno črevesno bolezen sekcije štajerske regije. Dobljene podatke smo računalniško obdelali in ponazorili z grafi.
Rezultati: Bolniki v veliki večini menijo, da se jim je ob pojavu kronično vnetne črevesne bolezni spremenila kakovost življenja. Največja težava bolnikom v vsakdanjem življenju je, da se počutijo šibko, utrujeno in izčrpano. Bolniki poskušajo upoštevati načela zdravega življenja, vendar tega ne moremo trditi za vse.
Razprava: Kronično vnetna črevesna bolezen vpliva na kakovost življenja bolnikov in ne prizadene le telo bolnika, ampak tudi njegove občutke, čustva in odnose s socialnim svetom. Zato je pomembno, da se bolniki čim prej z boleznijo sprijaznijo, se naučijo z njo živeti ter poskušajo upoštevati načela zdravega načina življenja.
Ključne besede: kakovost življenja, bolnik, kronično vnetna črevesne bolezen, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 07.12.2011; Ogledov: 2583; Prenosov: 416
 Celotno besedilo (1,73 MB) |
72. OTROK KOT BOLNIK IN NJEGOVE PRAVICELucija Leskovar, 2011, diplomsko delo Opis: Otrokom pripadajo temeljne človekove pravice in svoboščine, v skladu z njihovo starostjo in zrelostjo. Te so opredeljene v številnih mednarodnopravnih aktih, med katerimi sem najpomembnejše v svojem diplomskem delu tudi omenila. Otrokom pripada posebno varstvo in skrb, zato jim pripadajo tudi posebne pravice, opredeljene v Konvenciji ZN o otrokovih pravicah, Evropski konvenciji o uresničevanju otrokovih pravic in v drugih aktih. V diplomskem delu so omenjeni tudi Ustava RS, zakoni, ki dajejo otroku kot bolniku določene pravice in relevantni predpisi s področja zdravstva.
Za boljše razumevanje področja otrokovih pravic je potrebno najprej opredeliti pojem otroka, razložiti njegov prehod od objekta pravic k subjektu, ter opisati njegove pravice. Ne moremo mimo roditeljske pravice, zastopanja na splošno in posebej zastopanje otroka na področju zdravstva.
V diplomski nalogi bom med drugim predstavila pravne akte, ki urejajo pravice, ki jih ima otrok kot bolnik. Osredotočila se bom samo na tisti del, ki je zanje pomemben in ne toliko na akte kot celoto. Podrobneje bom predstavila pravice otrok v bolnišnici kot izhajajo iz tako imenovane »Magne Charte« za pravice otrok v bolnišnici. Posebej so poudarjene pravica do prisotnosti staršev in do sobivanja staršev v bolnišnici, pojasnilna dolžnost in pravica do soudeležbe pri odločitvah.
Predstavila bom tudi organizacije, ki se ukvarjajo s pravicami otrok, ki jih imajo kot bolniki in nazadnje še kot zanimivost, kako se uresničujejo pravice otrok, ki jih imajo v bolnišnici, v svetu in Evropi na podlagi raziskav, ki so bile predstavljene na spletni strani EACH.
Ključne besede: Človekove pravice, otrokove pravice, roditeljska pravica, zdravljenje otroka, pojasnilna dolžnost, pravica do soudeležbe pri odločitvah, pravice, ki jih ima otrok kot bolnik
Objavljeno v DKUM: 03.10.2011; Ogledov: 4062; Prenosov: 385
Celotno besedilo (1,39 MB) |
73. Enodnevna obravnava bolnika pri operaciji dimeljske kile v lokalni anesteziji in pomen informiranja širše javnostiGabrijela Hafner, 2011, diplomsko delo Opis: Operacije kile sodijo med najpogostejše trebušne operacije, saj ima to težavo skoraj vsak osmi moški. Kile je mogoče operirati v lokalni, regionalni ali splošni anesteziji. Lokalna anestezija pomeni bistveno nižji strošek kot splošna in omogoča stik z bolnikom med operacijo. Nedvomno pa je mogoče tudi v Sloveniji z racionalnejšim ravnanjem na nacionalni ravni zmanjšati celotne stroške zdravljenja dimeljskih kil. Uporabljati je potrebno sodobne operativne metode, ker so tako stroški ozdravitve kile manjši.
Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Kot instrument raziskave pa smo uporabili anketni vprašalnik. Za obdelavo podatkov, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom, smo uporabili statistično metodo frekvenčne porazdelitve posameznih odgovorov na celotni vzorec. Rezultate smo predstavili v odstotkih in jih ponazorili z grafi. Namen raziskave je bil ugotoviti zadovoljstvo bolnikov z enodnevno obravnavo, zakaj so se odločili za poseg v lokalni anesteziji, njihove težave po odpustu iz Dnevne bolnišnice, mnenje o telefonskem klicu medicinske sestre pred in po posegu in ugotoviti motiviranost bolnikov po dodatnem izobraževanju pred operacijo. Ugotovili smo, da so bolniki z enodnevno obravnavo zadovoljni, saj bi se jih 82 % ponovno odločilo za poseg v lokalni anesteziji. Glavni razlog odločitve za ta poseg je enodnevna hospitalizacija. Največjo težavo bolniki prvi dan po odpustu iz bolnišnice navajajo bolečino. Njihovo zadovoljstvo potrjujeta telefonska klica medicinske sestre pred in po posegu. Ugotovili smo 55 % motiviranost anketiranih bolnikov po dodatnem izobraževanju pred operacijo. Po oceni bolnikov ugotavljamo dobro informiranost pred operativnim posegom, njihovo zadovoljstvo s poučevanjem na oddelku Dnevne bolnišnice ter s telefonskim pogovorom z medicinsko sestro- koordinatorko zdravljenja pred in po posegu.
Ključne besede: dimeljska kila, lokalna anestezija, bolnik, medicinska sestra-case manager, Dnevna bolnišnica, obveščanje javnosti, klinična pot.
Objavljeno v DKUM: 04.08.2011; Ogledov: 6056; Prenosov: 726
Celotno besedilo (6,95 MB) |
74. ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PO OPERATIVNEM POSEGU CISTIČNEGA TUMORJA NA TREBUŠNI SLINAVKITanja Klasinc, 2011, diplomsko delo Opis: Področje zdravstvene nege je v zadnjih petdesetih letih zajelo mnogo sprememb. Tudi v slovenskem prostoru moramo spoznati in preučiti teoretične modele. Potrebno je razviti lastno filozofijo stroke in se odločiti, kateri modeli so uporabni v naši praksi in kateri so za posamezna področja zdravstvene nege najprimernejši. Poznavanje sodobnega metodološkega pristopa, razvijanja negovalne dokumentacije in standardov bo pripeljalo k uveljavitvi sodobne zdravstvene nege. V diplomskem delu smo predstavili problematiko tumorskih oboljenj na trebušni slinavki in pomembnosti diagnosticiranja pri bolnikih z cističnimi tumorji trebušne slinavke. Predstavljen je operativni poseg in postopki vezani na področje zdravstvene nege pri pacientu po operativnem posegu. Narejena je bila analiza zdravljenja pacientov zaradi cističnih tumorjev trebušne slinavke in opisane negovalne intervencije, ki jih medicinska sestra opravlja, po procesu zdravstvene nege, pri bolniku pred, med in po operaciji cističnega tumorja trebušne slinavke. Bolnik je obravnavan skozi vseh 14 življenjskih aktivnosti po Virginii Henderson.
Ključne besede: bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega bolnika po operativnem posegu, trebušna slinavka, cistični tumorji, negovalne diagnoze, kakovost, zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 29.06.2011; Ogledov: 4290; Prenosov: 692
Celotno besedilo (1,25 MB) |
75. FIZIČNA IN PSIHIČNA PRIPRAVA BOLNIKA NA BRONHOSKOPIJOFredi Tajnšek, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sta prikazani anatomija in fiziologija pljuč, opisane pa so najpogosteje izvajane invazivne diagnostične in terapevtske metode v pulmologiji, s poudarkom na bronhoskopiji. Sodobna medicinska oprema in izurjena bronhoskopska ekipa bolniku bistveno olajšata to preiskavo, vendar je tako s psihičnega kot fizičnega vidika za bolnika še vedno zelo naporna in stresna. Najprimernejša zdravstvenovzgojna metoda v sklopu psihične priprave na bronhoskopijo je voden razgovor z bolnikom. Za zmanjšanje strahu pred preiskavo strokovnjaki priporočajo takšen pristop, pri katerem bolnik dobi informacije v avditivni in vizualni obliki. Pri fizični pripravi bolnika mora medicinska sestra upoštevati standarde zdravstvene nege. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena med 78-imi bolniki, ki smo jim v Bolnišnici Topolšica opravili bronhoskopijo marca in aprila 2011. Ugotoviti smo želeli, ali je psihična priprava bolnika na bronhoskopijo v tej ustanovi skladna s sodobnimi smernicami za pripravo na tovrstno preiskavo in ali so bolniki zadovoljni s pristopom oz. odnosom medicinske sestre ter z njeno komunikacijo. Ugotovili smo, da zdravstveno osebje v tej ustanovi neposredno pred preiskavo bolniku potek samo opiše in da ob tem ne uporablja nobenega pripomočka. Kljub temu si večina bolnikov dobro predstavlja, kako bo preiskava potekala in si mnogi med njimi pred tem niti ne bi želeli ogledati videoposnetka. Pri večini bolnikov se po pogovoru z medicinsko sestro zmanjša strah pred preiskavo. Zadovoljni so tudi z opremo bronhoskopske enote. Kljub lokalni anesteziji še vedno visok odstotek bolnikov bronhoskopijo doživlja kot bolečo. Če bi bolnike, ki jih pošljejo na bronhoskopijo, zdravniki izčrpneje seznanili s potekom te preiskave in če bi medicinske sestre v sklopu psihične priprave na bronhoskopijo uporabile informativni pristop ter bolnike naučile eno od tehnik za večjo sprostitev, bi bila morda preiskava posledično zanje tudi manj boleča.
Ključne besede: Ključne besede: bolnik, medicinska sestra, bronhoskopija, psihična priprava, fizična priprava.
Objavljeno v DKUM: 14.06.2011; Ogledov: 4979; Prenosov: 660
Celotno besedilo (2,33 MB) |
76. OBRAVNAVA BOLNIKOV S HERNIJO DISKA V LEDVENEM DELU HRBTENICENina Kovač, 2011, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Hernija diska pomeni zdrk medvretenčne ploščice, ki najpogosteje nastane v ledvenem delu hrbtenice, predvsem zaradi degenerativnih sprememb. Najpogosteje se kaže z bolečino v križu, ki je še vedno eden najpogostejših vzrokov za obisk zdravnika in predstavlja velik zdravstveni in ekonomski problem. Bolnike omejuje pri vsakodnevnih aktivnostih in s tem vpliva na kakovost življenja. Le ti morajo spremeniti način življenja omenjeni bolezni in svojo hrbtenico neprestano varovati.
Namen: Predstaviti obravnavo bolnikov s hernijo diska v ledvenem delu hrbtenice. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali bolniki s hernijo diska varujejo svojo hrbtenico, kako jo varujejo in s katerimi težavami se srečujejo ti bolniki.
Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo analize literature. Za zbiranje podatkov smo kot raziskovalni inštrument uporabili anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 30 bolnikov s hernijo diska obravnavanih v Zdravilišču Laško.
Rezultati in diskusije: Podatki, ki smo jih pridobili z raziskavo, kažejo, da vsi bolniki varujejo svojo hrbtenico, vendar večji del bolnikov le ob prisotni bolečini. Srečujejo se z različnimi težavami, med katerimi prevladuje bolečina v križu, kar nas ne preseneča, saj je le-ta ena glavnih znakov hernije diska.
Ključne besede: hrbtenica, hernija diska, bolnik, medicinska sestra, rehabilitacija, zdravstvena vzgoja, Zdravilišče Laško
Objavljeno v DKUM: 06.06.2011; Ogledov: 6203; Prenosov: 1344
Celotno besedilo (1,83 MB) |
77. Zdravstvena nega bolnikov pri akutnih in kroničnih zastrupitvahMilena Rkman, 2011, diplomsko delo Opis: Strupene snovi, katerih zaužitje povzroči obolelost ali celo smrt, poznajo ljudje že od pradavnine. Najprej so se srečevali s strupenimi snovmi, ki jih najdemo v naravi, z razvojem tehnologije pa se proizvede veliko umetno sintetiziranih industrijskih in drugih snovi, s katerimi je možna zastrupitev. Poleg industrijskih spojin je dostopnih še veliko vrst prepovedanih drog, katerih uporaba se širi in povzročajo še dodatno nevarnost za zastrupitev. Strupenih snovi je okoli nas torej zelo veliko, zato je fenomen zastrupitev z različnimi snovmi v zdravstvenih zavodih resen problem.
Zastrupitve v grobem razdelimo na akutne in kronične. Akutne zastrupitve so nevarnejše, saj nastopijo simptomi zelo hitro in je nevarnost smrtnega slučaja večja, kot pri kroničnih. Obravnav primera bolnika z zastrupitvijo je potrebno izvesti hitro, saj je lahko bolnik v smrtni nevarnosti. Zato mora imeti medicinsko osebje v urgentnih ekipah in v zdravstvenih zavodih potrebno znanje, da preko simptomov ugotovi vrsto zastrupitve in izvede učinkovito zdravljenje. Pri tem je vloga medicinske sestre zelo pomembna, saj je le-ta pomemben člen v urgentnih ekipah in tudi v bolnišnicah.
Ključne besede: strupene snovi, zastrupitev, industrijske spojine, droge, zdravstveni zavodi, akutne, kronične, simptomi, bolnik, urgentne ekipe, zdravljenje, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 06.06.2011; Ogledov: 4568; Prenosov: 562
Celotno besedilo (285,13 KB) |
78. Objektivna ocena bolečine sediranih bolnikov s točkovnim sistemom algoritma AnalgoscoreVanja Leva, 2011, specialistično delo Opis: V specialističnem delu predstavljamo ocenjevanje bolečine bolnikov po laparoskopski odstranitvi žolčnika s točkovnim sistemom Analgoscore.
Analgoscore je nedavno razvit sistem, ki objektivno izmeri bolečino med operativnim posegom. Bolnikom, vključenim v raziskavo (n=60), smo med operativnim posegom beležili vrednosti krvnega tlaka in frekvence srca ter iz obeh vrednosti izračunavali Analgoscore lestvico. Izračune algoritma smo izvedli v fazi indukcije v anestezijo, med samim operativnim posegomin v fazi prebujanja bolnika. Po koncu operacije, ko se je bolnik zbudil, smo ga vprašali po bolečini, ki jo je ocenil z 10-stopenjsko VAS lestvico. Bolečino, pridobljeno iz VAS lestvice, smo primerjali z bolečino, izmerjeno po Analgoscore algoritmu. Ugotovili smo korelacijo med algoritmom Analgoscore in VAS lestvico (p<0,001).
Z Analgoscore metodo smo ugotovili, da ni signifikantne razlike pri oceni bolečine med mlajšimi in starejšimi bolniki. Prav tako ni razlike v porabi analgetikov med tema dvema starostnima skupinama. Algoritem Analgoscore lahko uporabljamo v primerih, kadar se pri bolniku redno spremljata krvni tlak in frekvenca srca.
Ključne besede: bolečina, sediran bolnik, Analgoscore, točkovni sistemi v zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 12.05.2011; Ogledov: 3537; Prenosov: 333
Celotno besedilo (1,93 MB) |
79. Poučevanje bolnikov s kronično ledvično boleznijo pred pričetkom nadomestnega zdravljenjaPolonca Pirnat, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomen zgodnjega poučevanja bolnikov pred pričetkom nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi. Predstavili smo načrt in vsebino programa učenja oz. preddializno edukacijo bolnikov. Pomembno je, da je bolnik pravočasno seznanjen s potekom bolezni in možnostmi nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi. Predstavljene so vse tri metode nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi in sicer hemodializa, peritonealna dializa in transplantacija. Predstavili smo tudi psihološki vpliv pri bolnikih s končno ledvično odpovedjo in poudarili pomen vključevanja psihologa v program načrta preddializne edukacije. V diplomskem delu smo predstavili tudi rezultate raziskave, ki smo jo izvedli pri bolnikih, ki so pričeli z dializnim zdravljenjem v letu 2008. V raziskavi smo ugotavili, da je v program preddializne edukacije vključenih le 2/3 anketiranih bolnikov. Potrebne bodo korenite spremembe v izvedbi in vodenju programa preddializne edukacije. Bolniki ne dobijo dovolj informacij o svoji bolezni, o metodah nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi, kar v končni fazi vpliva na bolnikovo aktivno vključevanje v proces zdravljenja.
Ključne besede: bolnik, medicinska sestra, nadomestno zdravljenje, preddializna edukacija, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 12.05.2011; Ogledov: 3538; Prenosov: 478
Celotno besedilo (1,17 MB) |
80. OBRAVNAVA PACIENTOV PRI OCENI, TERAPIJI, REHABILITACIJI IN PREVENTIVI PROBOJNIH POŠKODB OČESASanela Ruparčič, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo prikazuje vlogo medicinske sestre pri oceni, terapiji, rehabilitaciji in preventivi probojnih poškodb očesa. Poudarek je na zdravstveni negi, ki je predvsem usmerjena v preventivo pred probojnimi poškodbami očesa z večjo prosvetljenostjo ljudi.
V teoretičnem delu diplomskega dela so iz literature zbrani pomembni podatki o vzrokih in možnih nastankih probojnih poškodb očesa, zdravljenju le teh ter posebnostih zdravstvene nege očesnega bolnika. Raziskovalni del nas seznanja o pogostosti probojnih poškodb očesa glede na starost in spol, operativnih posegih, ki so največkrat potrebni po nastanku poškodbe ter o uporabi zaščitnih sredstev za preprečevanje tovrstnih poškodb. Pri raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metoda dela. Tehnika zbiranja podatkov je bila retrospektivna analiza podatkov. Podatki, potrebni za izdelavo diplomske naloge, so bili pridobljeni iz medicinske dokumentacije ter obdelani na Očesni kliniki v Ljubljani v letih 2005 do 2007. Diplomsko delo je v pomoč vsem, ki se srečujemo z osebami, s probojno poškodbo očesa, kot tudi tistimi, ki so pri svojem delu tovrstnim poškodbam najbolj izpostavljeni.
Ključne besede: Odprta poškodba oči, bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 13.04.2011; Ogledov: 3456; Prenosov: 281
Celotno besedilo (793,94 KB) |
