61. POMEN ŽIVLJENJSKE AKTIVNOSTI - HRANJENJE IN PITJE V PROCESU ONKOLOŠKE ZDRAVSTVENE NEGENeža Jelenko, 2012, diplomsko delo Opis: Prehranjevanje in pitje je življenjska aktivnost, ki je nujno potrebna za človekovo preživetje. V obdobju odraslega človeka vnos hrane in tekočine omogoča regeneracijo celic, sintezo hormonov in encimov, tvorbo energije in protiteles in splošno dobro počutje. Kadar pa človek zboli se lahko pojavijo spremembe v aktivnosti, ki motijo normalno prehranjenost, ogrožajo zdravljenje in znižujejo kakovost življenja. Posebno je to pomembno za onkološke bolnike, pri katerih je potrebno postaviti zadovoljevanje potreb po hrani in tekočini v ospredje zdravljenja in zdravstvene nege, saj z urejeno prehrano vzdržujemo prehranjenost telesa in telesno kondicijo ter podpiramo osnovno zdravljenje.
Namen diplomskega dela je predstaviti pomen življenjske aktivnosti – hranjenje in pitje pri onkološkem bolniku, prikazati vlogo medicinske sestre pri prehranski podpori bolniku in reševanju prehranskih zapletov in predlagati morebitne izboljšave za klinično okolje onkološke zdravstvene nege.
V prvem delu diplomske naloge opisujemo nastanek rakavega obolenja ter njegov razvoj, zdravljenje in obvladovanje stranskih učinkov. Podrobneje opisujemo pomembnost ter vrsto prehrane, režim prehrane in način prehranjevanja onkoloških bolnikov. Osredotočili smo se tudi na vlogo medicinske sestre pri prehranski podpori onkološkega bolnika.
V drugem delu diplomske naloge pa smo se osredotočili na procesno metodo dela življenjske aktivnosti hranjenje in pitje pri onkološkemu bolniku, s poudarkom na ugotavljanju potreb, načrtovanju, izvajanju, vrednotenju in dokumentiranju. Predstavili smo tudi preventivne aktivnosti, predvsem ukrepe za lajšanje težav s prehranjevanjem.
Ugotovili smo, da življenjska aktivnost hranjenje in pitje podpira različne načine zdravljenja, saj je hrana prilagojena bolnikovim potrebam in možnim stranskim učinkom, da ima medicinska sestra pomembno vlogo pri prehranski podpori onkoloških bolnikov ter pri reševanju njihovih aktualnih in potencialnih negovalnih diagnoz in da je prednost procesne metode dela pri življenjski aktivnosti hranjenje in pitje predvsem v celovitosti in individualnosti obravnave vsakega bolnika in v zgodnjem prepoznavanju in reševanju negovalnih diagnoz.
Glede na ugotovitve smo podali naslednje predloge za klinično okolje onkološke zdravstvene nege: pripravo zdravstveno vzgojnih materialov za osveščanje onkoloških bolnikov o pomembnosti prehrane ter zgodnje prepoznavanje in reševanje zapletov v procesu onkološkega zdravljenja, izobraževanje medicinskih sester s področja klinične dietetike in njihovo vključevanje v individualno prehransko obravnavo vsakega bolnika s poudarkom na bolnikovi aktivni vlogi ter kontinuirano spremljanje prehranskega stanja bolnika v vseh fazah zdravljenja v med institucionalni obravnavi.
Ključne besede: onkološki bolnik, prehranjevanje, dieta, zdravljenje
Objavljeno v DKUM: 20.11.2012; Ogledov: 3654; Prenosov: 554
 Celotno besedilo (1,61 MB) |
62. OSVEŠČENOST LJUDI O CEPLJENJU PROTI KLOPNEMU MENINGITISUMateja Novak, 2012, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki jo prenašajo klopi. Največ obolenj je v mesecu juliju. Klopni meningoencefalitis napada živčevje in lahko povzroči blago ali hudo bolezen s trajnimi posledicami, kot so težave s koncentracijo, ohromitev in depresija. Umre približno vsak stoti bolnik. Klopni meningoencefalitis lahko preprečimo s cepljenjem. Namen cepljenja je zaščita sprejemljivih oseb, lahko tudi populacije proti specifičnim boleznim.
Metodologija raziskovanja: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela pri kateri nam je bila v pomoč domača in tuja literatura. Za zbiranje podatkov in ugotavljanje obstoječega stanja smo uporabili anketni vprašalnik z štirinajstimi vprašanji zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo računalniško obdelali in grafično prikazali s pomočjo računalniških programov Microsoft Exel in Microsoft Word.
Rezultati: Z raziskavo smo dobili podatke, da je kar 92 % ljudi že slišalo za cepljenje proti klopnemu meningitisu od katerih je kar 42 % to izvedelo od zdravstvenih delavcev. Kljub seznanjenosti s cepljenjem proti klopninemu meningoencefalitisu vedno kar 54 % ljudi trdi, da je premalo osveščenih o tej temi in se jih posledično cepi le 40 %.
Sklep: Na podlagi pridobljenih rezultatov je bilo ugotovljeno, da so anketirani premalo osveščeni o cepljenju proti klopnemu meningitisu in da se le slaba polovica ljudi odloči za cepljenje proti klopnemu meningitisu. Ljudi bi bilo potrebno seznaniti s posledicami različnih bolezni, za tiste, ki niso dovolj seznanjeni s cepljenjem, bi izdali dodatne zloženke, razne plakate in ozaveščali ljudi preko medijev, tiste, ki se ne cepijo, pa bi poučili o cepljenju in o posledicah določene bolezni.
Ključne besede: Cepljenje, klopni meningitis, medicinska sestra, bolnik
Objavljeno v DKUM: 10.10.2012; Ogledov: 3553; Prenosov: 335
Celotno besedilo (452,24 KB) |
63. OBRAVNAVA BOLNIKA OKUŽENEGA Z METICILIN REZISTENTNIM STAPHYLOCOCCUS AUREUS (MRSA)Janja Anžel, 2012, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Staphilococcus aureus je eden najpomembnejših povzročiteljev okužb pridobljenih zunaj bolnišnice kot tudi bolnišničnih okužb. Resen problem pri zdravljenju teh okužb predstavlja odpornost povzročitelja S. aureus proti meticilinu (MRSA). MRSA se širi predvsem z direktnim kontaktom preko rok koloniziranih ali okuženih bolnikov in rok osebja. Prenos in širjenje MRSA lahko preprečimo z ustreznimi ukrepi. Mednje sodijo osamitev bolnikov, koloniziranih z MRSA, upoštevanje higienskih predpisov (razkuževanje rok, uporaba zaščitnih sredstev), čiščenje in razkuževanje neposredne bolnikove okolice, predmetov in opreme, izobraževanje zaposlenih ter pravilna uporaba antibiotikov.
Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili anonimni vprašalnik, ki je vseboval 32 vprašanj. Raziskavo smo izvedli med zaposlenimi v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec na Oddelku za interno medicino in Oddelku za abdominalno in splošno kirurgijo. Anketiranih je bilo 100 izvajalcev zdravstvene nege.
Rezultati: Ugotovili smo, da velika večina anketiranih pozna ukrepe za preprečevanje MRSA in jih tudi dosledno upošteva, prav tako skoraj vsi uporabljajo ustrezna zaščitna sredstva. Polovica anketiranih izvaja dekolonizacijo manj strokovno in kvalitetno zaradi pomanjkanja časa, velika večina pa se čuti bolj obremenjene pri delu z okuženim bolnikom.
Sklep: Skrbno izvajanje programa preprečevanja širjenja MRSA v bolnišnicah je nujno potrebno, saj so kolonizirani bolniki glavni bolnišnični rezervoar MRSA. Prenos MRSA poteka preko rok zdravstvenega osebja, kar lahko preprečimo z doslednim razkuževanjem rok pred in po stiku z vsakim bolnikom.
Ključne besede: Ključne besede: bolnik, meticilin rezistentni Staphylococcus aureus, izolacija, medicinska sestra, dekolonizacija.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2012; Ogledov: 3446; Prenosov: 608
Celotno besedilo (8,68 MB) |
64. Zdravstvena nega bolnika z multiplo sklerozo v domačem okoljuGabrijela Gomboc, 2012, diplomsko delo Opis: Multipla skleroza je pogosta avtoimunska nevrološka bolezen, za katero je značilna prostorska in časovna razpršenost sprememb v belini osrednjega živčevja. Obolevnost je pogosta med mladimi in pripadniki bele rase, pogosteje pri ženskah kot pri moških. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali bolnik dobro pozna obolenje in dejavnike, ki vplivajo na poslabšanje bolezni, ali je rehabilitacija prilagojena bolniku v domačem okolju in ali bolnik sodeluje v Združenju multiple skleroze Slovenije. V postopku raziskovanja smo uporabili deskriptivni (opisni) pristop z metodo opazovanja in intervjuvanja. Podatke smo pridobili na podlagi vodenega razgovora. Intervju je vseboval 23 vprašanj vezanih na življenjske aktivnosti bolnika, 13 vprašanj, vezanih na obolenje multiple skleroze, 7 vprašanj pa je bilo namenjenih svojcem bolnika. Vprašanja so bila odprtega tipa. Intervju smo izvedli novembra 2011. Raziskava je potrdila, da je bolnik poučen o poteku in zdravljenju bolezni ter o dejavnikih, ki vplivajo na poslabšanje bolezni. Rehabilitacija v domačem okolju je prilagojena bolniku in nanj pozitivno deluje. Bolnik je včlanjen v Združenje multiple skleroze Slovenije in v okviru svojih zmožnosti sodeluje pri aktivnostih tega združenja. Ugotovili smo, da bolezen multipla skleroza zmanjšuje zmožnost samostojnega izvajanja življenjskih aktivnostih in s tem slabša kakovost življenja bolnika ter njegovih svojcev.
Ključne besede: Ključne besede: bolnik, multipla skleroza, študija primera, domače okolje, patronažna medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 22.03.2012; Ogledov: 4636; Prenosov: 692
Celotno besedilo (555,42 KB) |
65. Priprava pacienta na operacijo jeterAnja Krajnc, 2012, diplomsko delo Opis: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili metodo vprašalnika. V prvem delu diplomskega dela so predstavljena jetra, anatomija, fiziologija, ter anatomija, fiziologija in patofiziologija debelega črevesa vključno z metastazami na jetrih. Poglobili smo se v vrste preiskav za odkrivanje bolezni in postavitev diagnoze. Predstavili smo operativno ter konzervativno zdravljenje. V drugem delu diplomskega dela je predstavljena zdravstvena nega, proces zdravstvene nege, vloga medicinske sestre pri pripravi bolnika na operativni poseg ter pooperativna zdravstvena nega. V študiji primera, ki zajema bolnika z rakom debelega črevesja ter posledično metastazami na jetrih, ugotavljamo njegovo zmožnost samooskrbe pred in po operaciji.
Ključne besede: jetra, rak debelega črevesa, operativni poseg, bolnik, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 23.02.2012; Ogledov: 4106; Prenosov: 567
Celotno besedilo (728,79 KB) |
66. KOMUNIKACIJA Z BOLNIKOM NA MEHANSKI VENTILACIJIMarijana Debeljak, 2012, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Mehanska ventilacija je metoda s katero pomagamo bolnikom, ki zaradi različnih vzrokov ne morejo z lastnimi močmi zagotoviti zadostne spontane ventilacije. Komunikacija z bolniki, ki jih mehansko predihavamo, je pogosto motena zaradi vstavljene umetne dihalne poti, zato komunikacijo doživljajo kot oviro, ki jim otežuje bivanje v bolnišnici in zmanjšuje dobro počutje. Medicinska sestra, ki pozna in upošteva posebnosti takšnega bolnika, lahko s svojim znanjem in spretnostmi bistveno pripomore k bolj učinkoviti zdravstveni negi.
Namen: Namen diplomskega dela je v teoretičnem delu predstaviti komunikacijo, bolnika na mehanski ventilaciji in opisati načine komunikacije s takim bolnikom, v empiričnem delu pa s pomočjo ankete ugotoviti znanje medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov o komunikaciji s takimi bolniki in opredeliti težave, ki se pri tem pojavljajo.
Metode: Uporabili smo deskriptivno (opisno) metodo dela. Podatke za raziskovalni del smo dobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Raziskavo smo izvedli med osebjem Enote intenzivne terapije Bolnišnice Topolšica.
Rezultati in diskusija: Rezultati raziskave so pokazali, da osebje pozna načine komunikacije z bolniki na mehanski ventilaciji, da pa jim pogosto zmanjka časa za kakovostno komunikacijo ter da se želijo dodatno izobraževati. Najpogostejši težavi, ki se pojavljata sta: s strani osebja pomanjkanje časa, s strani bolnikov pa, da bolnik medicinske sestre ne razume. Iz raziskave je razvidno, da bi na izboljšanje komunikacije v veliki meri lahko vplivali z zadostnim številom osebja.
Ključne besede: bolnik, medicinska sestra, mehanska ventilacija, zdravstvena nega, komunikacija
Objavljeno v DKUM: 23.02.2012; Ogledov: 2931; Prenosov: 478
Celotno besedilo (1,29 MB) |
67. Zdravstvena nega bolnika z zunanjimi fiksatorjiHelena Ošlovnik, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomen, kompleksnost in specifičnost zdravstvene nege bolnika z zunanjim fiksatorjem, naloge medicinske sestre, potek zdravljenja in življenje bolnika z zunanjim fiksatorjem po odpustu iz bolnišnice. Zdravstvena nega bolnika z zunanjim fiksatorjem je specifična na področju zdravstvene nege kirurškega bolnika. Z delom želimo seznaniti tako bolnike kot medicinske sestre o poteku zdravljenja z zunanjim fiksatorjem in o morebitnih zapletih z namenom ustreznega ukrepanja. Medicinska sestra mora usposobiti bolnika za čimprejšnjo samostojno izvajanje osebne higiene in nege fiksatorja, da lahko postane samostojen v najkrajšem možnem času v domačem okolju. Raziskovalni del diplomskega dela smo izvedli s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov, v katerih smo anketirali zdravstveno osebje na oddelku za travmatologijo in bolnike v travmatološki kontrolni ambulanti Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Želeli smo ugotoviti, ali so medicinske sestre dovolj poučene o zunanjih fiksatorjih, o poteku zdravljenja, zapletih in kako so o tem osveščeni bolniki, ali so dovolj praktično in teoretično usposobljeni in sposobni izvajanja nege v domačem okolju. Raziskava je pokazala, da so medicinske sestre dovolj poučene o zunanjih fiksatorjih, o poteku zdravljenja in zapletih. Bolniki so med procesom zdravljenja z zunanjim fiksatorjem dobili dovolj informacij s strani zdravnika in medicinske sestre, vendar se kljub pridobljenemu znanju ne upajo sami negovati kože in skrbeti za zunanji fiksator v domačem okolju po odpustu iz bolnišnice in še vedno potrebujejo pomoč medicinske oziroma patronažne sestre.
Ključne besede: zunanji fiksator, zlom, medicinska sestra, bolnik, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 01.02.2012; Ogledov: 4136; Prenosov: 772
Celotno besedilo (1,78 MB) |
68. Obravnava bolnika z ledvično odpovedjo in zdravljenje s hemodializoDanijela Pranjić, 2011, diplomsko delo Opis: V tem diplomskem delu je poudarek na hemodializi, nadomestnem zdravljenju, ki je nujen način obravnave bolnika s kronično ledvično odpovedjo. Z anonimno anketo, ki smo jo opravili na Oddelku za hemodializo v UKC Maribor, smo ugotovili, da se vsi anketirani bolniki ne držijo stroge diete in, da kljub popolni spremembi načina življenja vsi anketirani bolniki ne menijo, da se je kakovost življenja kako spremenila.V prvem delu diplomskega dela smo opisali anatomsko zgradbo ledvice in njeno delovanje. Navedli smo tudi diagnostiko ledvičnega delovanja, preiskave s katerimi ugotavljamo ledvično funkcijo ter bolezenska stanja, ki lahko privedejo do popolne odpovedi ledvic.V nadaljevanju smo opisali tudi druge možnosti zdravljenja ledvične odpovedi, kot so peritonealna dializa in transplantacija. Opisali smo postopek izvajanja hemodialize, za katero je potrebna popolna psihofizična priprava bolnika ter možne komplikacije, ki se lahko pojavijo pri izvajanju hemodialize. Navedli smo tudi težave, ki lahko pestijo bolnike pri prilaganju na življenje s hemodializo. V vsem tem je tudi poudarjena vloga medicinske sestre, ki je pomembna pri celostni psihofizični obravnavi bolnika. Medicinska sestra je pomembna tudi kot svetovalec, kar je še posebej pomembno pri bolnikih, ki se šele uvajajo v hemodializo in v popolnoma nov način življenja.
Ključne besede: bolnik, medicinska sestra, dializa, ledvična odpoved, psihofizična priprava, svetovanje
Objavljeno v DKUM: 06.01.2012; Ogledov: 3812; Prenosov: 630
Celotno besedilo (1,50 MB) |
69. Vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta s poškodbo ledvene hrbteniceDragana Bašić, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sta predstavljeni anatomija in fiziologija ledvenega dela hrbtenice, najpogostejše poškodbe le-te, osnutek osnovnih diagnostičnih metod, vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta s tovrstno poškodbo ter proces zdravljenja in rehabilitacije.
Pomembno vlogo imata zdravstveni in negovalni tim, ki se soočata z bolnikovo spremenjeno telesno podobo. Na področju vseh življenjskih aktivnostih se pojavljajo negovalni problemi, vendar jih s pomočjo rehabilitacije, katera predstavlja pomembno vlogo, lažje obvladujemo.
Opisane so teoretske osnove zdravstvene nege ter procesna metoda dela. Prav tako smo predstavili vlogo medicinske sestre pri bolniku s poškodbo ledvene hrbtenice in zdravstveno vzgojno delo, ki pa se prične že ob sprejemu v bolnišnico in s katerim poskuša medicinska sestra bolnika motivirati za čimbolj samostojno izvajanje zdravstvene nege in vsakodnevnih aktivnosti.
Ključne besede: ledvena hrbtenica, bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 09.12.2011; Ogledov: 3594; Prenosov: 568
Celotno besedilo (1,41 MB) |
70. OBOLENJA ŠČITNICE IN ZDRAVSTVENA NEGAJanja Kukovec, 2011, diplomsko delo Opis: Zadnja leta se pojavlja vse več bolnikov z motnjami delovanja ščitnice. Incidenca bolezni je zelo visoka, vendar natančnih epidemioloških podatkov za Slovenijo o prevalenci in incidenci ni.
Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu smo opisali ščitnico, bolezni ščitnice, njihove simptome, vlogo joda pri delovanju ščitnice, diagnostične metode ugotavljanja, zdravljenje ter vlogo medicinske sestre pri bolnikih z obolenjem ščitnice in zdravstveno nego. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo strukturiranega vprašalnika. Raziskava je potekala v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, na oddelku za nuklearno medicino, v ambulanti za bolezni ščitnice. V raziskavo je bilo vključenih 50 bolnikov z obolenjem ščitnice, ki obiskujejo ambulanto za bolezni ščitnice na oddelku za nuklearno medicino, v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.
Z raziskavo smo želeli ugotoviti seznanjenost bolnikov z obolenjem ščitnice ter kje so dobili največ informacij o obolenju ščitnice. Zanimalo nas je tudi, če obolenje ščitnice vpliva na odnose v družini in s prijatelji ter kakšne težave so se pojavile pri obolenju ščitnice.
Ugotovili smo, da je 96% bolnikov dobro seznanjeno o obolenju ščitnice, večina bolnikov (70%) je največ informacij dobilo od zdravnika, ostali pa iz strokovne literature, interneta, časopisa ali revij in prijateljev. Obolenje ščitnice ne vpliva na odnose v družini pri 86%-ih bolnikov, na odnose med prijatelji pa obolenje ščitnice ne vpliva pri 92%-ih bolnikov. Manj kot polovica (44%) bolnikov težav pri obolenju ščitnice ne navaja, ostali pa navajajo utrujenost, splošno slabost, potenje, aritmija, navale vročine, nervozo, povečanje telesne teže.
Ključne besede: ščitnica, jod, bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 08.12.2011; Ogledov: 3357; Prenosov: 879
Celotno besedilo (7,26 MB) |
