| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 111
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
STANDARDI IN POSTOPKI OBRAVNAVE BOLNIKA Z AKUTNIM MIOKARDNIM INFARKTOM V ENOTI INTERNE INTENZIVNE MEDICINE
Matej Repas, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Akutni koronarni sindrom je pogosta bolezen s skupnimi patogenetskimi mehanizmi in pestro klinično sliko. Bolezni srca in ožilja ostajajo v vsem razvitem svetu vodilni vzrok umrljivosti in obolevnosti in s tem pomembno zmanjšujejo kakovost življenja prebivalstva. Po razširjenosti in pogostosti zapletov je daleč na prvem mestu ishemična bolezen srca, ki je posledica kroničnega aterosklerotičnega bolezenskega procesa koronarnih arterij. Akutni koronarni sindrom pomeni okvir, v katerega umeščamo dramatične zaplete ateroskleroze, prvenstveno akutni srčni infarkt in nestabilno angino pektoris, pa tudi nenadno srčno smrt. Zelo pomembno je splošno poznavanje srčno-žilnih bolezni, saj s širšim poznavanjem in zavedanjem škodljivih dejavnikov tveganja ter izogibanja le-teh zmanjšujemo možnost za nastop akutnega koronarnega sindroma.
Ključne besede: bolnik, akutni koronarni sindrom - AKS, elektrokardiogram - EKG, PTCA, motnje ritma, akutni miokardni infarkt - AMI, univerzitetni klinični center - UKC.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2013; Ogledov: 2462; Prenosov: 565
.pdf Celotno besedilo (4,88 MB)

52.
ATOPIJSKI DERMATITIS IN VLOGA MEDICINSKE SESTRE
Mediha Keranović, 2013, diplomsko delo

Opis: Kožna bolezen lahko dokaj negativno vpliva na kakovost življenja bolnika, saj mu pogosto predstavlja oviro v vseh pogledih njegovega bivanja. Kajti, čeprav kožne bolezni običajno niso življenjsko nevarne, nemalokrat krepko prizadenejo bolnikovo samozavest, počutje in samopodobo. Tovrstne bolezni se namreč razlikujejo od drugih bolezni po tem, da so njene posledice vidne predvsem na površini telesa in rezultat tega je določena stopnja stresa pri bolniku. Pa vendar lahko prizadeti s kožnim obolenjem te svoje težave do določene mere obvladujejo, in sicer s pravilno nego kože, s pravilnim načinom življenja in sprejemanjem bolezni.
Ključne besede: Ključne besede: atopijski dermatitis, zdravstvena vzgoja, bolnik, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 06.08.2013; Ogledov: 2887; Prenosov: 454
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

53.
Vpliv epilepsije na kakovost življenja bolnikov
Lucija Gumzej, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Epilepsija spada med najstarejša človeku poznana obolenja in je najpogostejša nevrološka bolezen. Pojavlja se pri 1 % prebivalstva. Epilepsija močno vpliva na vsa področja bolnikovega delovanja, prav tako na življenje svojcev. Z raziskavo smo želeli ugotoviti ali se je po epileptičnem napadu in postavitvi diagnoze spremenila kakovost njihovega življenja. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili podatke, raziskavo pa smo izvedli med člani Društva liga proti epilepsiji Slovenije. V raziskavi je sodelovalo 30 bolnikov, od tega je bilo 18 žensk in 12 moških. Rezultati: Večina anketiranih meni, da se jim je po postavitvi diagnoze spremenila njihova kakovost življenja. Največjo oviro pri bolezni predstavlja stigmatizacija, saj se počutijo stigmatizirane s strani okolice, ki po njihovem mnenju ni dovolj poučena o bolezni. Bolnikom predstavlja oviro tudi strah pred ponovnim epileptičnim napadom, najbolj jih je strah poškodbe med napadom. Prav tako se jih več kot polovica počuti nesrečne, jezne in prikrajšane zaradi bolezni. Sklep: Epilepsija ne predstavlja samo zdravstvenega problema, pogosto je povezana z psihološkimi in socialnimi posledicami, ki so veliko breme tako za bolnika kot za svojce. Da zagotovimo bolniku z epilepsijo kar se da kakovostno življenje, je potrebno sodelovanje tako zdravstvenih, socialnih in izobraževalnih ustanov.
Ključne besede: epilepsija, kakovost življenja, bolnik, prva pomoč ob epileptičnem napadu
Objavljeno v DKUM: 10.05.2013; Ogledov: 2259; Prenosov: 446
.pdf Celotno besedilo (341,05 KB)

54.
SPREMLJANJE PODROČNE NASIČENOSTI MOŽGANOV S KISIKOM PRI ZDRAVLJENJU BOLNIKA S SUBARAHNOIDNO KRVAVITVIJO
Ana Brgan, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo spremljali bližnjo infrardečo spektroskopijo (NIRS) pri bolnikih s subarahnoidno krvavitvijo (SAK). Področna nasičenost možganov s kisikom (rSO2) se pri intervencijah medicinske sestre spreminja. NIRS je ena izmed metod za spremljanje in kvantificiranje teh vrednosti. Metodologija raziskovanja. V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo, v katero je bilo vključenih 30 bolnikov iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Nadzirali smo jim vrednosti rSO2 obojestransko v možganih (na strani, kjer je SAK, in kjer ga ni). Pri traheobronhialni aspiraciji in obračanju smo te vrednosti spremljali pred, med in po intervenciji ter pri transportu in menjavi senzorja (SomaSensor®, SAFB-SM) pred in po intervenciji. Rezultati raziskave. Pri traheobronhialni aspiraciji je na strani SAK začetna (2 minuti pred aspiracijo) povprečna vrednost rSO2 v možganih 64,82±9,15 % in na strani, kjer ga ni 71,91±9,00 % (p<0,001), 10 minut po aspiraciji pa je na strani SAK vrednost 66,60±8,99 %, in na strani, kjer ga ni 73,45±9,06 % (p<0,001). Pri obračanju opazimo padec rSO2 na strani SAK iz 65,97±9,43 % (2 minuti pred obračanjem) na 62,50±9,17 % (15 minut po obračanju), kar je statistično signifikantno (p<0,001). Po transportu pade povprečna vrednost rSO2 na strani SAK iz 63,13±9,40 % na 61,20±10,37 % (p=0,011). Sklep. Ugotovili smo, da pri izvajanju traheobronhialne aspiracije rSO2 v možganih še 5 minut po njej narašča, nato začne padati, obračanje in transport pa pri bolniku znižata vrednost rSO2 v možganih. Opazili smo tudi, da so po menjavi senzorja vrednosti rSO2 višje kot pred menjavo. Na strani možganov, kjer je SAK, so vrednosti rSO2 nižje kot na strani, kjer ga ni.
Ključne besede: Bližnja infrardeča spektroskopija, subarahnoidna krvavitev, traheobronhialna aspiracija, obračanje, transport, bolnik, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2013; Ogledov: 2156; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

55.
ZDRAVLJENJE LUSKAVICE Z BIOLOŠKIMI ZDRAVILI IN VPLIV NA KAKOVOST ŽIVLJENJA BOLNIKA
Liljana Kralj, 2013, magistrsko delo

Opis: Bolniki z luskavico so kronični bolniki, ki se doživljenjsko soočajo s stigmatiziranostjo, ki jo prinaša kronična kožna bolezen. Kakovost njihovega življenja je močno okrnjena in je na zelo nizki ravni. Z zdravljenjem z biološkimi zdravili so bolniki dobili možnost, da zaživijo enakovredno drugim ljudem in da se kakovost njihovega življenja močno izboljša. Namen: namen raziskave je ugotoviti tako spremembe v kakovosti življenja bolnikov z luskavico pri uporabi bioloških zdravil kot tudi vlogo medicinske sestre pri zdravljenju bolnikov z biološkimi zdravili. Metodologija raziskovanja: v raziskavi smo uporabili kvantitativno in kvalitativno metodologijo. Pri bolnikih z luskavico smo za pridobivanje podatkov uporabili vprašalnik Dermatološki indeks kakovosti življenja (Dermarology Life Quality Index), ki smo ga prilagodili za naše potrebe. Pri medicinskih sestrah smo podatke zbirali z intervjuji. V raziskavi je sodelovalo sedemdeset bolnikov z luskavico, ki se zdravijo z biološkimi zdravili na oddelku za kožne in spolne bolezni, in pet medicinskih sester, ki sodelujejo pri zdravljenju z biološkimi zdravili. Rezultati: raziskava je potrdila, da zdravljenje bolnikov z biološkimi zdravili signifikantno izboljša kakovost življenja bolnikov z luskavico. Prav tako rezultati raziskave kažejo, da je medicinska sestra pri zdravljenju z biološkimi zdravili nujno potrebna, saj je temelj, brez katerega zdravljenja ne bi bilo mogoče izpeljati. Sklep: raziskava je zajela bolnike z luskavico, ki se zdravijo z biološkimi zdravili, in prikazuje vpliv bolezni na kakovost življenja bolnika. Je edina tovrstna raziskava, ki je bila opravljena v Sloveniji. Uporaba bioloških zdravil za zdravljenje pri bolnikih z luskavico zviša kakovost življenja. Način in organizacija dela še zadovoljujeta potrebe procesa zdravljenja, vendar pa bo z razvojem uporabe bioloških zdravil in
Ključne besede: Bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega, biološka zdravila, kakovost življenja, luskavica
Objavljeno v DKUM: 11.04.2013; Ogledov: 3648; Prenosov: 609
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

56.
FUNKCIONALNA INSULINSKA TERAPIJA PRI SLADKORNEM BOLNIKU NA INSULINSKI ČRPAKI
Andreja Tišič, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Funkcionalna insulinska terapija pri sladkornem bolniku na insulinski črpalki pripomore, da bolnik doseže najbolje urejeno glikemijo. Osnova funkcionalne insulinske terapije je štetje ogljikovih hidratov v prehrani, pomembna pa so tudi redna testiranja bazalnih odmerkov insulina, test OH faktorja ter preverjanja korekcijskega faktorja. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti funkcionalno insulinsko terapijo pri sladkornem bolniku na insulinski črpalki in z raziskavo ugotoviti, v kolikšni meri se sladkorni bolniki na insulinskih črpalkah poslužujejo funkcionalne insulinske terapije, kater teste izvajajo največkrat, ter kako jim je bila s strani zdravstvenega osebja funkcionalna insulinska terapija razložena. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke raziskave smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 50 sladkornih bolnikov na insulinski črpalki iz Društva diabetikov tipa 1 Slovenije na športno izobraževalnem vikendu na Pokljuki, maja 2012. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da se večina anketiranih sladkornih bolnikov na insulinski črpalki poslužuje funkcionalne insulinske terapije za boljšo urejenost sladkorne bolezni, vendar jih večina teh za boljšo urejenost sladkorne bolezni izvaja le testiranja bazalnih odmerkov, medtem ko korekcijski in OH faktor preverjajo le redki. Ogljikove hidrate v prehrani štejejo skoraj vsi anketirani sladkorni bolniki. Ugotovili smo tudi, da je velika večina bolnikov zadovoljnih z razlago o funkcionalni insulinski terapiji s strani zdravstvenega osebja, ter da se je njihova kakovost življenja z njeno uporabo izboljšala. Sklep: Sladkorni bolniki na insulinski črpalki funkcionalno insulinsko terapijo poznajo, preverjajo bazalne odmerke, štejejo ogljikove hidrate, vendar je ne uporabljajo v celoti. Le redki opravljajo tudi test korekcijskega in OH faktorja. Medicinske sestre morajo takšne bolnike opomniti in jih ponovno podučiti o pomembnosti izvajanja vseh testov, jih motivirati in spodbuditi k sodelovanju pri polnem vodenju svoje bolezni.
Ključne besede: sladkorna bolezen, sladkorni bolnik, zdravljenje, insulinska črpalka, funkcionalna insulinska terapija, štetje ogljikovih hidratov.
Objavljeno v DKUM: 28.02.2013; Ogledov: 3566; Prenosov: 376
.pdf Celotno besedilo (840,92 KB)

57.
ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PO OPERACIJI RAKA NA DEBELEM ČREVESU S KOLOSTOMO
Robert Jeneš, 2013, diplomsko delo

Opis: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptiven način pisanja. Diplomsko delo zajema zdravstveno nego bolnika po operaciji raka na debelem črevesu, s poudarkom na pooperativnem obdobju. V prvem delu je predstavljeno debelo črevo, anatomija, fiziologija s patofiziologijo, ter vrste zdravljenja, ki se uporabljajo v Sloveniji. V drugem delu diplomskega dela je predstavljena predoperativna in pooperativna zdravstvena nega. Opredeljene so tudi nekatere najpogostejše negovalne diagnoze pri bolnikih po operaciji. Izpostavljeni sta tudi vloga in naloge medicinske sestre pri preprečevanju zgodnjih zapletov zdravljenja in pripravi bolnika na odpust iz bolnišnice, ter vloga svojcev in eterostomalnega terapevta pri zdravljenju bolnika.
Ključne besede: rak debelega črevesa, bolnik, operacija, črevesna stoma, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 25.02.2013; Ogledov: 4127; Prenosov: 800
.pdf Celotno besedilo (708,34 KB)

58.
PRESOJA NOTRANJIH KONTROL PRI OBRAVNAVI BOLNIKA V ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI NA PRIMERU SPLOŠNE BOLNIŠNICE CELJE
Urška Novak, 2012, magistrsko delo

Opis: Vodstvo bolnišničnega zdravstvenega programa si mora prizadevati za učinkovito in smotrno porabo vseh razpoložljivih virov ter denarja, zaradi vse dražjih zdravstvenih storitev. To lahko storijo tudi na način, da imajo vzpostavljen učinkovit sistem notranjih kontrol. V zdravstveni dejavnosti so dolžni vzpostaviti uspešen in učinkovit sistem notranjih kontrol, že zaradi tega, ker imajo omejena finančna sredstva in morajo v skladu z Zakonom o javnih financah spoštovati načela učinkovitosti, gospodarnosti in uspešnosti poslovanja. Za zagotovitev učinkovitosti, gospodarnosti in uspešnosti pri ravnanju z javnimi sredstvi je torej nujno potreben nadzor. Na primeru Splošne bolnišnice Celje predstavljamo obstoječ sistem notranjih kontrol pri obravnavi bolnika v bolnišnici. V tem okviru predstavljamo zdravstveno dejavnost in notranje kontrole. Na podlagi obstoječega sistema proučujemo možnosti za dopolnitev in izboljšanje tega sistema.
Ključne besede: zdravstvena dejavnost, bolnišnica, bolnik, proces, notranje kontrole, uspešnost in učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 28.01.2013; Ogledov: 2168; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

59.
Fluoresceinska angiografija pri starostni degeneraciji makule - vloga medicinske sestre
Ana Leskovar, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje fluoresceinsko angiografijo pri starostni degeneraciji makule in vlogo medicinske sestre od sprejema bolnika na oddelek do njegovega odpusta iz bolnišnice. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela z študijem domače in tuje literature. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vključeval 40 naključno izbranih bolnikov, ki so prišli na pregled v ambulanto za zdravljenje starostne degeneracije makule na Oddelek za očesne bolezni v Univerzitetni klinični center Maribor. Ugotovili smo, da se ljudje, ki obiskujejo ambulanto za zdravljenje starostne degeneracije makule zavedajo, kako resne so lahko degenerativne spremembe na rumeni pegi in da jih večina ne stori dovolj, da bi zmanjšali dejavnike za nastanek starostnih sprememb na rumeni pegi. Navodila, ki jih dobijo bolniki po opravljeni fluoresceinski angiografiji na Oddelku za očesne bolezni so za bolnike dovolj razumljiva, da jih lahko upoštevajo. Vloga medicinske sestre pri fluoresceinski angiografiji je za bolnika pomembna in poudarek temelji na zdravstveno vzgojnem delu medicinske sestre. Medicinska sestra je vključena v vse aktivnosti zdravstvene obravnave bolnika. Izvaja strokovno zdravstveno nego in zdravstveno vzgojno deluje na ljudi, kamor spada tudi poučevanje bolnika o preprečevanju vpliva dejavnikov tveganja za nastanek bolezni in zdrav način življenja.
Ključne besede: Fluoresceinska angiografija, starostna degeneracija makule, medicinska sestra, bolnik
Objavljeno v DKUM: 13.12.2012; Ogledov: 3388; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

60.
VLOGA KLINIČNEGA DIETETIKA PRI SVETOVANJU PREHRANE ONKOLOŠKIM BOLNIKOM
Albina Šućurović, 2012, specialistično delo

Opis: Izhodišča: Pri zdravstveni obravnavi bolnika z rakom predstavlja prehrana pomembno področje onkološkega zdravljenja. Prehrana bolniku zagotavlja vse potrebne hranilne, energijske in zaščitne snovi, ki vzdržujejo normalno prehranjenost, mišično moč, telesno kondicijo in dobro počutje. Ustrezna prehrana lahko zmanjša tudi negativne učinke zdravljenja. Namen: Namen raziskave je bil med onkološkimi bolniki ugotoviti poznavanje zdravega načina prehranjevanja, morebitnih motenj prehranjevanja in v kakšnem obsegu so le te bile prisotne v času rehabilitacije. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Inštrument, s katerim je bila izvedena anketa, je bil strukturiran vprašalnik, ki je obsegal 20 vprašanj razdeljenih v več sklopov. Raziskavo smo izvedli med 50 onkološkimi bolniki v naravnem zdravilišču Term Dobrna, kamor prihajajo bolniki na zdraviliško zdravljenje, ki ga odobri Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter samoplačniki. Ugotovitve: Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranci večinoma seznanjeni o zdravem načinu prehranjevanja. V času rehabilitacije je imelo 76 odstotkov anketirancev motnje pri prehranjevanju. Največ težav so imeli pri okušanju in vonjanju hrane, z zaprtjem, odpor do določene hrane, izgubo apetita ter slabostjo in bruhanjem. Manj težav so imeli s spremembami ustne sluznice, odvajanjem tekočega blata in požiranjem. Zaključki: Rezultati raziskave so pokazali, da je nakazana potreba po kliničnem dietetiku v zdravilišču. Izvajal bi prehransko svetovanje, v ustanovi bi organiziral tedenska predavanja za onkološke bolnike, ostale bolnike, ki so napoteni na rehabilitacijo, za goste, ki prihajajo na oddih ter zaposlene v ustanovi na temo o zdravem načinu življenja. Pripravljal bi kataloge priporočil za prehrano zdravih ali bolnih, sodeloval bi na lokalnem nivoju s predavanji v šolah, vrtcih, domovih za ostarele, raznih društvih in okoliških podjetjih.
Ključne besede: onkološki bolnik, klinični dietetik, svetovanje, prehrana, rak
Objavljeno v DKUM: 20.11.2012; Ogledov: 2436; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (1011,61 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici