Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Kožna bolezen lahko dokaj negativno vpliva na kakovost življenja bolnika, saj mu pogosto predstavlja oviro v vseh pogledih njegovega bivanja. Kajti, čeprav kožne bolezni običajno niso življenjsko nevarne, nemalokrat krepko prizadenejo bolnikovo samozavest, počutje in samopodobo. Tovrstne bolezni se namreč razlikujejo od drugih bolezni po tem, da so njene posledice vidne predvsem na površini telesa in rezultat tega je določena stopnja stresa pri bolniku. Pa vendar lahko prizadeti s kožnim obolenjem te svoje težave do določene mere obvladujejo, in sicer s pravilno nego kože, s pravilnim načinom življenja in sprejemanjem bolezni.
Ključne besede: Ključne besede: atopijski dermatitis, zdravstvena vzgoja, bolnik, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 06.08.2013; Ogledov: 2887; Prenosov: 454
Celotno besedilo (1,31 MB)

Opis: V magistrskem delu smo spremljali bližnjo infrardečo spektroskopijo (NIRS) pri bolnikih s subarahnoidno krvavitvijo (SAK). Področna nasičenost možganov s kisikom (rSO2) se pri intervencijah medicinske sestre spreminja. NIRS je ena izmed metod za spremljanje in kvantificiranje teh vrednosti. Metodologija raziskovanja. V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo, v katero je bilo vključenih 30 bolnikov iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Nadzirali smo jim vrednosti rSO2 obojestransko v možganih (na strani, kjer je SAK, in kjer ga ni). Pri traheobronhialni aspiraciji in obračanju smo te vrednosti spremljali pred, med in po intervenciji ter pri transportu in menjavi senzorja (SomaSensor®, SAFB-SM) pred in po intervenciji. Rezultati raziskave. Pri traheobronhialni aspiraciji je na strani SAK začetna (2 minuti pred aspiracijo) povprečna vrednost rSO2 v možganih 64,82±9,15 % in na strani, kjer ga ni 71,91±9,00 % (p<0,001), 10 minut po aspiraciji pa je na strani SAK vrednost 66,60±8,99 %, in na strani, kjer ga ni 73,45±9,06 % (p<0,001). Pri obračanju opazimo padec rSO2 na strani SAK iz 65,97±9,43 % (2 minuti pred obračanjem) na 62,50±9,17 % (15 minut po obračanju), kar je statistično signifikantno (p<0,001). Po transportu pade povprečna vrednost rSO2 na strani SAK iz 63,13±9,40 % na 61,20±10,37 % (p=0,011). Sklep. Ugotovili smo, da pri izvajanju traheobronhialne aspiracije rSO2 v možganih še 5 minut po njej narašča, nato začne padati, obračanje in transport pa pri bolniku znižata vrednost rSO2 v možganih. Opazili smo tudi, da so po menjavi senzorja vrednosti rSO2 višje kot pred menjavo. Na strani možganov, kjer je SAK, so vrednosti rSO2 nižje kot na strani, kjer ga ni.
Ključne besede: Bližnja infrardeča spektroskopija, subarahnoidna krvavitev, traheobronhialna aspiracija, obračanje, transport, bolnik, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2013; Ogledov: 2156; Prenosov: 354
Celotno besedilo (2,30 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Funkcionalna insulinska terapija pri sladkornem bolniku na insulinski črpalki pripomore, da bolnik doseže najbolje urejeno glikemijo. Osnova funkcionalne insulinske terapije je štetje ogljikovih hidratov v prehrani, pomembna pa so tudi redna testiranja bazalnih odmerkov insulina, test OH faktorja ter preverjanja korekcijskega faktorja. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti funkcionalno insulinsko terapijo pri sladkornem bolniku na insulinski črpalki in z raziskavo ugotoviti, v kolikšni meri se sladkorni bolniki na insulinskih črpalkah poslužujejo funkcionalne insulinske terapije, kater teste izvajajo največkrat, ter kako jim je bila s strani zdravstvenega osebja funkcionalna insulinska terapija razložena. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke raziskave smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 50 sladkornih bolnikov na insulinski črpalki iz Društva diabetikov tipa 1 Slovenije na športno izobraževalnem vikendu na Pokljuki, maja 2012. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da se večina anketiranih sladkornih bolnikov na insulinski črpalki poslužuje funkcionalne insulinske terapije za boljšo urejenost sladkorne bolezni, vendar jih večina teh za boljšo urejenost sladkorne bolezni izvaja le testiranja bazalnih odmerkov, medtem ko korekcijski in OH faktor preverjajo le redki. Ogljikove hidrate v prehrani štejejo skoraj vsi anketirani sladkorni bolniki. Ugotovili smo tudi, da je velika večina bolnikov zadovoljnih z razlago o funkcionalni insulinski terapiji s strani zdravstvenega osebja, ter da se je njihova kakovost življenja z njeno uporabo izboljšala. Sklep: Sladkorni bolniki na insulinski črpalki funkcionalno insulinsko terapijo poznajo, preverjajo bazalne odmerke, štejejo ogljikove hidrate, vendar je ne uporabljajo v celoti. Le redki opravljajo tudi test korekcijskega in OH faktorja. Medicinske sestre morajo takšne bolnike opomniti in jih ponovno podučiti o pomembnosti izvajanja vseh testov, jih motivirati in spodbuditi k sodelovanju pri polnem vodenju svoje bolezni.
Ključne besede: sladkorna bolezen, sladkorni bolnik, zdravljenje, insulinska črpalka, funkcionalna insulinska terapija, štetje ogljikovih hidratov.
Objavljeno v DKUM: 28.02.2013; Ogledov: 3566; Prenosov: 376
Celotno besedilo (840,92 KB)

Opis: Vodstvo bolnišničnega zdravstvenega programa si mora prizadevati za učinkovito in smotrno porabo vseh razpoložljivih virov ter denarja, zaradi vse dražjih zdravstvenih storitev. To lahko storijo tudi na način, da imajo vzpostavljen učinkovit sistem notranjih kontrol. V zdravstveni dejavnosti so dolžni vzpostaviti uspešen in učinkovit sistem notranjih kontrol, že zaradi tega, ker imajo omejena finančna sredstva in morajo v skladu z Zakonom o javnih financah spoštovati načela učinkovitosti, gospodarnosti in uspešnosti poslovanja. Za zagotovitev učinkovitosti, gospodarnosti in uspešnosti pri ravnanju z javnimi sredstvi je torej nujno potreben nadzor. Na primeru Splošne bolnišnice Celje predstavljamo obstoječ sistem notranjih kontrol pri obravnavi bolnika v bolnišnici. V tem okviru predstavljamo zdravstveno dejavnost in notranje kontrole. Na podlagi obstoječega sistema proučujemo možnosti za dopolnitev in izboljšanje tega sistema.
Ključne besede: zdravstvena dejavnost, bolnišnica, bolnik, proces, notranje kontrole, uspešnost in učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 28.01.2013; Ogledov: 2168; Prenosov: 249
Celotno besedilo (1,47 MB)

Opis: Izhodišča: Pri zdravstveni obravnavi bolnika z rakom predstavlja prehrana pomembno področje onkološkega zdravljenja. Prehrana bolniku zagotavlja vse potrebne hranilne, energijske in zaščitne snovi, ki vzdržujejo normalno prehranjenost, mišično moč, telesno kondicijo in dobro počutje. Ustrezna prehrana lahko zmanjša tudi negativne učinke zdravljenja. Namen: Namen raziskave je bil med onkološkimi bolniki ugotoviti poznavanje zdravega načina prehranjevanja, morebitnih motenj prehranjevanja in v kakšnem obsegu so le te bile prisotne v času rehabilitacije. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Inštrument, s katerim je bila izvedena anketa, je bil strukturiran vprašalnik, ki je obsegal 20 vprašanj razdeljenih v več sklopov. Raziskavo smo izvedli med 50 onkološkimi bolniki v naravnem zdravilišču Term Dobrna, kamor prihajajo bolniki na zdraviliško zdravljenje, ki ga odobri Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter samoplačniki. Ugotovitve: Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranci večinoma seznanjeni o zdravem načinu prehranjevanja. V času rehabilitacije je imelo 76 odstotkov anketirancev motnje pri prehranjevanju. Največ težav so imeli pri okušanju in vonjanju hrane, z zaprtjem, odpor do določene hrane, izgubo apetita ter slabostjo in bruhanjem. Manj težav so imeli s spremembami ustne sluznice, odvajanjem tekočega blata in požiranjem. Zaključki: Rezultati raziskave so pokazali, da je nakazana potreba po kliničnem dietetiku v zdravilišču. Izvajal bi prehransko svetovanje, v ustanovi bi organiziral tedenska predavanja za onkološke bolnike, ostale bolnike, ki so napoteni na rehabilitacijo, za goste, ki prihajajo na oddih ter zaposlene v ustanovi na temo o zdravem načinu življenja. Pripravljal bi kataloge priporočil za prehrano zdravih ali bolnih, sodeloval bi na lokalnem nivoju s predavanji v šolah, vrtcih, domovih za ostarele, raznih društvih in okoliških podjetjih.
Ključne besede: onkološki bolnik, klinični dietetik, svetovanje, prehrana, rak
Objavljeno v DKUM: 20.11.2012; Ogledov: 2436; Prenosov: 299
Celotno besedilo (1011,61 KB)