Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Izhodišča: Dobra komunikacija je temelj kvalitetne oskrbe onkoloških bolnikov in nam pomaga, da lažje prepoznamo telesne in čustvene spremembe pri bolnikih s težko in pogosto tudi neozdravljivo boleznijo, kar pa je zelo pomembno, saj jim lahko le tako najbolje pomagamo. Poleg tega pa lahko s prijaznim ter empatičnim odnosom in komunikacijo pozitivno vplivamo na počutje in zadovoljstvo bolnikov. Namen diplomskega dela je bil predstaviti posebnosti komunikacije z onkološkim bolnikom. Metodologija: V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo. Izvedli smo študijo. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je sestavljen iz 18 vprašanj zaprtega tipa. Anketirali smo člane Društva za boj proti raku Velenje in Skupine za samopomoč bolnikom z rakom Velenje. V raziskavi so sodelovali člani omenjenega Društva in Skupine. Pridobljene podatke smo obdelali in uredili s pomočjo programov Microsoft Word in Microsoft. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da so bili onkološki bolniki v veliki večini zadovoljni z odnosom zdravstvenega osebja do njih. Največ koristnih informacij so pridobili od zdravnikov. Najbolj pa v odnosu z medicinskimi sestrami cenijo prijaznost, profesionalen odnos, pozitivno naravnanost, iskrenost in spoštovanje zasebnosti. Diskusija in zaključek: Sklenemo lahko, da je komunikacija z onkološkimi bolniki na splošno dobra. Ena večjih težav pa so bile premalo jasne in nerazumljive informacije s strani medicinskih sester. Pomembno je, da se zavedamo pomena dobre komunikacije z onkološkim bolnikom, saj lahko z dobro komunikacijo pridobimo bolnikovo zaupanje in spoštovanje, ter tako vplivamo na boljše medsebojno sodelovanje, boljše počutje in zadovoljstvo bolnikov kakor tudi na pozitiven izid zdravljenja.
Ključne besede: komunikacija, veščine komunikacije, onkološki bolnik, rak, paliativna oskrba, smrt, žalovanje
Objavljeno v DKUM: 01.12.2014; Ogledov: 2378; Prenosov: 431
Celotno besedilo (689,86 KB)

Opis: V doktorski disertaciji smo se lotili raziskovanja varnosti in kakovosti obravnave psihiatričnega bolnika z vidika različnih deležnikov, posebej pa smo se osredotočili na pojav izbruha agresije in različnih oblik nasilja. Od različnih deležnikov smo v ospredje postavili zdravstveno nego, ki je med deležniki v procesu obravnave najbolj izpostavljena, še posebej med zaposlenimi v zdravstveni negi v psihiatričnih bolnišnicah, psihiatričnih domovih in CUDV. Dosedanje raziskave in disertacije na tem področju so redke, hkrati pa se večinoma »dotikajo« le medikamentoznih ukrepov. V teoretičnem delu smo predstavili različne vire in znanja o: zagotavljanju varnosti, kakovosti storitev, kakovosti v zdravstvu, zadovoljstvu uporabnikov, psihiatričnih boleznih in stanjih, nasilju psihiatričnih bolnikov in empiričnih podatkih ter regulaciji področja in njenih prednostih ter slabostih. V nadaljevanju smo predstavili predlagan organizacijski model obravnave agresije in funkcionalnega izobraževanja, ki smo ga 3 leta izvajali v določenih javnih zavodih. Za pripravo empiričnega dela smo s študenti 2. letnika magistrskega študija zdravstvene nege izvedli fokusno skupino, s katero smo želeli pridobiti večjo širino mnenj in istočasno testirati anketni vprašalnik. V empiričnem delu smo opravili raziskavo najbolj izpostavljenega profila (zdravstvena nega) v psihiatričnih bolnišnicah, domovih in CUDV. V raziskavi smo želeli ugotoviti vrsto in pogostost različnih oblik agresije, s katerimi se soočajo anketirani, ter ugotoviti uspešnost predlaganega organizacijskega modela. Skupno so na anketo odgovorile 303 osebe. Ugotovili smo, da se je v celotni populaciji z verbalnim nasiljem s strani bolnika v zadnjem letu srečalo 85,5 % anketiranih, s fizičnem nasiljem 74,9 %, na delu pa jih je bilo kadarkoli poškodovanih 55,8 % anketiranih. Pri zaposlenih v psihiatričnih bolnišnicah (n=203) se je z verbalnim nasiljem s strani bolnika v zadnjem letu srečalo 92,6 % anketiranih s fizičnem nasiljem 84,2 %, na delu pa jih je bilo kadarkoli poškodovanih 63,5 % anketiranih. Z raziskavo smo tudi potrdili uspešnost predlaganega organizacijskega modela.
Ključne besede: Varnost, kakovost, psihiatrični, bolnik, nasilje, agresija, zdravstvena nega, sprejem proti volji, zagotavljanje varnosti, upravljanje kakovosti
Objavljeno v DKUM: 20.08.2014; Ogledov: 3419; Prenosov: 578
Celotno besedilo (3,44 MB)

Opis: Žilni katetri so v današnji medicini nujno potrebni. Žilne katetre delimo na periferne venske katetre, centralne venske katetre, dializne katetre, centralne venske katetre s podkožnim prekatom in arterijske katetre. Okužbe žilnih katetrov so lahko pri kritično bolnih usodne in velikokrat podaljšajo čas hospitalizacije. Pri preprečevanju okužb ima medicinska sestra pomembno vlogo. Naloge, ki jih opravlja, so kontrola in opazovanje prehodnosti katetra, opazovanje vbodnega mesta, prevezovanje katetra, dokumentiranje opažanj in ukrepov ter obveščanje zdravnika o posebnostih v zvezi z žilnimi katetri. V diplomskem delu smo predstavili vrste žilnih katetrov, opisali najpogostejše zaplete v zvezi z žilnimi katetri, predstaviti najnovejše smernice za preprečevanje bolnišničnih okužb v zvezi z žilnimi katetri, opisali sodobne materiale in opisali naloge medicinske sestre pri oskrbi žilnih katetrov. S pregledom domače in tuje literature in elektronskih virov smo si odgovorili na postavljeni raziskovalni vprašanji in ugotovili, da sodobni materiali vplivajo na zmanjšanje pojava bolnišničnih okužb, povezanih z žilnimi katetri, ter da pravilna oskrba in rokovanje z njimi prav tako zmanjša število katetrskih okužb.
Ključne besede: žilni katetri, okužbe žilnih katetrov, medicinska sestra, bolnik, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 02.04.2014; Ogledov: 17258; Prenosov: 1200
Celotno besedilo (605,08 KB)

Opis: Torakalna kirurgija je posebno področje v kirurgiji, ki se navezuje na bolezni in poškodbe, prsnega koša in vseh organov v njem. Pljuča so eden izmed najbolj pomembnih organov v človeškem telesu. Največkrat pa se tega ljudje premalo zavedajo in to začnejo spoznavati, kadar so pljuča že obolela ali poškodovana. V teoretičnem delu je predstavljena anatomija, fiziologija in patologija pljuč in pleuralnega prostora. Pleuralni prostor je tudi natančneje opisan, saj je poznavanje tega dela prsnega koša bistvenega pomena, da lahko rokujemo s torakalno drenažo. Predstavljena je tudi zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo. Natančneje so opisane naloge medicinske sestre, na kaj mora biti pozorna in kakšne so posebnosti pri zdravstveni negi bolnika s torakalno drenažo. Medicinska sestra se mora na tem področju nenehno izobraževati, saj tehnologija napreduje, s tem pa tudi torakalna drenaža. V raziskovalnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati anketnega vprašalnika. Namen raziskave je bil, da spoznamo kakšna je poučenost bolnikov o torakalni drenaži in pri katerih življenjskih aktivnostih imajo bolniki zaradi torakalne drenaže omejitve. Raziskava je bila izvedena na Oddelku za torakalno kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, v kateri je sodelovalo 30 bolnikov, ki so bili hospitalizirani na tem oddelku. Z raziskavo smo prišli do zaključka oziroma do sklepa diplomskega dela, v katerem so predstavljene ugotovitve oziroma odgovori na raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: Torakalna drenaža, torakalni dren, pljuča, pleura, zdravstvena nega, medicinska sestra, bolnik.
Objavljeno v DKUM: 06.01.2014; Ogledov: 7049; Prenosov: 1386
Celotno besedilo (709,38 KB)

Opis: Izhodišča: Sladkorna bolezen sodi med tiste kronične bolezni, ki zaradi svoje pogostnosti in zahtevne obravnave predstavljajo velik javnozdravstveni problem. Da bi sladkorno bolezen uspešno obvladali, je treba uskladiti delovanje zdravstvenega sistema in celotne družbe. Referenčne ambulante pomenijo pomemben napredek v timski obravnavi pacientov s sladkorno boleznijo, pomenijo tudi povečano dostopnost prebivalcem do kakovostne zdravstvene oskrbe. Namen diplomskega dela je bil predstaviti referenčno ambulanto in vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi sladkornega bolnika ter z raziskavo ugotoviti, ali so bili bolniki s sladkorno boleznijo zadovoljni z obravnavo v referenčni ambulanti. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na osnovi kvantitativne metodologije. Za ugotavljanje zadovoljstva bolnikov z obravnavo v referenčni ambulanti smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 31 vprašanj. Vprašalnik smo priredili po »Vprašalniku o mnenju referenčnih ambulant družinske medicine«. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je kar 82,5 odstotkov bolnikov vedno, ali skoraj vedno, zadovoljnih s celovito obravnavo v referenčni ambulanti. Analiza podatkov o poučenosti, samovodenju in obvladovanju sladkorne bolezni kaže, da bolniki nimajo dovolj znanja in niso dovolj poučeni o zdravem življenjskem slogu. Razprava in sklep: Življenjski slog, zdravstvena vzgoja, motiviranost, redni obiski v referenčni ambulanti so za bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2 zelo pomembni. S primerno prehrano, s telesno aktivnostjo, preprečevanjem dejavnikov tveganja za bolezen se lahko preprečijo kronični zapleti bolezni in sam potek bolezni upočasni.
Ključne besede: Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, bolnik, referenčna ambulanta, diplomirana medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 11.12.2013; Ogledov: 4248; Prenosov: 899
Celotno besedilo (2,11 MB)