31. KAKOVOST ŽIVLJENJA BOLNIKA PO OPERACIJI HERNIJE DISCIUrška Završnik, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Hernija diskusa ali zdrs medvretenčne ploščice je posledica izbočenja vsebine medvretenčne ploščice skozi razpoko v zunanjem krožnem obodu, v njegovi najšibkejši točki, ki nastane kot posledica degenerativnih sprememb. Prizadeta oseba bo tožila o hudih bolečinah v križu, ki lahko seva v eno ali obe nogi. Ob še vedno prisotni bolečini, kljub konservativnemu zdravljenju, se zdravnik lahko odloči za operativni poseg. Po operaciji sledi rehabilitacija. Vloga medicinske sestre je, da bolniku da nasvete in navodila, kako skrbeti za zdravje in hrbtenico doma in glede rednega izvajanja vaj, ki omogočajo kvalitetnejše življenje po operaciji. Z raziskavo smo želeli ugotoviti kakšna je kakovost bolnika po operaciji, ali je bolečina še vedno prisotna in v kolikšni meri lahko bolniki opravljajo dnevne aktivnosti.
Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Raziskavo smo izvedli s pomočjo že pripravljenega anketnega vprašalnika – Oswestry vprašalnik – The Oswestry Disability Indeks (Fairbank & Pynsent, 2000b), za oceno zmožnosti opravljanja vsakodnevnih aktivnosti. Izvedli smo tudi retrospektivno analizo statističnih podatkov raziskave, ki je potekala s pomočjo anketnega vprašalnika pri anketiranih bolnikih pred operacijo v letih 2010 do 2013.
Rezultati: Ugotovili smo, da je bilo 28 (57 %) bolnikov, ki so se po operaciji vrnili k staremu načinu življenja, ostalih 21 (43 %) pa se jih ni vrnilo nazaj. Razlika med povprečno vrednostjo po ODI pred operacijo (0,62 ± 0,20) in 4 leta po operaciji (0,28 ± 0,20) je statistično značilna (p < 0,001), kar pomeni, da so po operaciji preiskovanci lažje opravljali vsakodnevne aktivnosti. Ugotovili smo, da je operacija pomagala zmanjšati bolečino. Bolečina v hrbtu po operaciji (4,00 ± 2,68) je statistično značilna (p = 0,018) manjša kot pred operacijo (5,39 ± 3,09). Tudi bolečine v nogi/zadnjici so se zmanjšale. Bolečina po operaciji (3,53 ± 2,82) je statistično značilna (p < 0,001) manjša kot pred operacijo (7,57 ± 1,96).
Zaključek: V raziskavi so bili obravnavani bolniki, ki so že bili operirani zaradi hernije disci. Bolečina se jim je zmanjšala in so zadovoljni s stanjem po operaciji. Da pa bodo skrbeli za svoje zdravje, je potrebno upoštevati navodila in nasvete medicinske sestre.
Ključne besede: hernija disci, zdravljenje, kakovost življenja, rehabilitacija, zdravstvena nega, bolnik.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 4205; Prenosov: 410
 Celotno besedilo (914,36 KB) |
32. VPLIV ORGANIZACIJE ZNOTRAJ BOLNIŠNIČNEGA TRANSPORTA ŽIVLJENJSKO OGROŽENEGA BOLNIKA NA POJAV BOLNIŠNIČNIH OKUŽBGabrijela Pesek, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: V magistrskem delu je obravnavan znotraj bolnišnični transport življenjsko ogroženega bolnika, ki je zaradi dodatnih preiskav, posegov ali zdravljenja v drugi ustanovi pogosto neizogiben. Sam transport predstavlja tudi veliko fizično obremenitev za zaposlene in manjšo zbranost transportne ekipe. V času transporta je zmanjšan nadzor nad bolniki v enoti intenzivne terapije. Med samim transportom pa se lahko pojavijo tudi zapleti, kateri lahko vplivajo na nadaljnji potek zdravljenja. Opredeljeni so predlogi za zmanjšanje pojava bolnišničnih okužb in fizično razbremenitev kadra ter posledično večjo varnost bolnikov. Ustrezne rešitve so bile opredeljene s pomočjo sistemskega pristopa.
V izvedeni raziskavi je bilo vključenih 100 življenjsko ogroženih bolnikov v enoti intenzivne terapije, od katerih smo 50 bolnikov transportirali, 50 bolnikov pa ni potrebovalo transporta. Raziskali smo kakšen vpliv ima organizacija transporta na pojav bolnišničnih okužb, analizirali rezultate ter testirali postavljene hipoteze.
Ključne besede: Življenjsko ogrožen bolnik, organizacija znotraj bolnišničnega transporta, bolnišnična okužba, timsko delo, sistemski pristop
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1327; Prenosov: 181
Celotno besedilo (1,67 MB) |
33. TERAPEVTSKI ODNOS MED PATRONAŽNO MEDICINSKO SESTRO IN PACIENTOMJelka Žerdoner Marinšek, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo opredelili patronažno zdravstveno nego kot obliko zdravstvenega varstva in komunikacijo kot sestavni del zdravstvene nege. Opisali smo verbalno in neverbalno komunikacijo, terapevtsko ter podporno komunikacijo. Želeli smo poudariti pomen terapevtske komunikacije med patronažno medicinsko sestro in pacientom. Uporabili smo neeksperimentalno kvantitativno metodo dela. V raziskavi smo uporabili vprašalnik z 20 vprašanji na temo terapevtske komunikacije. Nanj je odgovarjalo naključnih 40 bolnikov, ki so bili s strani patronažne medicinske sestre obiskovani vsaj eno leto. Ugotovili smo, da je za paciente odnos s patronažno medicinsko sestro zelo pomemben. Patronažna medicinska sestra je pomemben zdravstveni delavec v verigi njihovega zdravljenja, še posebej zato, ker prihaja na njihov dom. Visok odstotek vprašanih pacientov patronažni medicinski sestri zaupa. Anketirancem je pomembno, da patronažna medicinska sestra pristopa do njih s terapevtsko komunikacijo. To omogoča vzdušje, v katerem se lahko odvija medsebojni odnos med patronažno medicinsko sestro in bolnikom. V tem odnosu patronažna medicinska sestra ustvari pogoje za izvajanje patronažne zdravstvene nege in promocije zdravja.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, patronažna zdravstvena nega, terapevtsko komuniciranje, terapevtski odnos, zdravje, bolnik
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1873; Prenosov: 235
Celotno besedilo (868,88 KB) |
34. Zdravstvena nega bolnika s karcinomom jeter v pooperativnem obdobjuMatej Crnčec, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil opisati specifično zdravstveno nego in podporno zdravstveno nego pri bolniku s karcinomom jeter v pooperativnem obdobju. Ugotovili smo katere ključne elemente podporne zdravstvene nege mora vsebovati zdravstvena nega onkološkega bolnika v pooperativnem obdobju. Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja, da smo lahko dobili odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje. Pri zdravstveni negi bolnika s karcinomom jeter v pooperativnem obdobju je temeljnega pomena podporna zdravstvena nega, ki mora bolniku omogočati uspešno fizično, duhovno in socialno rehabilitacijo. Zato je pomembna celostna, k bolniku usmerjena obravnava bolnika s holističnim pogledom na zdravljenje, z zagotovljeno multidisciplinarno obravnavo. Bolniku moramo zagotavljati strokovnost, kontinuiranost obravnave, skrbnost, psihično in duhovno podporo, promocijo samopomoči in podpore, izbiro zdravljenja, paliativno oskrbo in dostopnost, z namenom čim hitrejše in boljše rehabilitacije. Pri obravnavi takšnega bolnika ne smemo pozabiti na njegove bližnje, ki prav tako kot on, potrebujejo psihično in duhovno podporo. Za zagotavljanje bolnikove obravnave, kot je opisano, je potrebno kontinuirano izobraževanje in strokovnost zdravstvenih delavcev. Analiza literature je pokazala, da v kliničnem okolju ostaja fragmentirana zdravstvena nega, ki ne vključuje vseh vidikov in podpornih mehanizmov pri obravnavi bolnika s karcinomom jeter v pooperativnem obdobju.
Ključne besede: Karcinom jeter, onkološka zdravstvena nega, onkološki bolnik, kirurški bolnik, podporna zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2016; Ogledov: 1598; Prenosov: 187
Celotno besedilo (1,76 MB) |
35. SEZNANJENOST LJUDI Z LUSKAVICOMonika Zorman, 2015, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča, namen: Luskavica je kožna bolezen, ki jo javnost večinoma napačno razume. Bolniki so pogosto stigmatizirani, saj jo ljudje hitro opazijo in zaradi nepoučenosti dajo bolnikom vedeti, da so drugačni. Namen diplomskega dela je bil predstaviti bolezen luskavico in z raziskavo ugotoviti seznanjenost prebivalcev o življenju ljudi z luskavico.
Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni in deskriptivni metodologiji. Za instrument raziskovanja smo uporabili strukturiran vprašalnik zaprtega in odprtega tipa. Raziskavo smo izvedli med naključnimi obiskovalci dispanzerja.
Rezultati: Ugotovili smo, da izobrazba vpliva na poznavanje bolezni. Večina je prejela informacije iz televizije in računalnika in večina nima pravih podatkov kaj je luskavica. Ugotovili smo, da se ljudje strinjajo, da ni dovolj informacij o luskavici. Pozitiven ugotovljen je bil podatek, da bi vsi imeli bolnika za prijatelja. Ugotovili smo, da vsi ne bi imeli bolnika za sodelavca in so mnenja, da bolezen vpliva na kariero bolnika.
Diskusija in zaključek: Raziskava je zajela naključne obiskovalce ambulante, ki so imeli različna predznanja. Ugotovili smo, da je informiranost o luskavici premajhna. Luskavica prizadene življenje v delovnem okolju in moteče vpliva na vsakodnevne medsebojne odnose. Zato je pomembno, da javnost ozavestimo, da je luskavica kronična nenalezljiva bolezen in ne spremeni človekove vrednosti.
Ključne besede: luskavica, zdravstvena nega, medicinska sestra, bolnik, kakovost življenja.
Objavljeno v DKUM: 01.10.2015; Ogledov: 2756; Prenosov: 433
Celotno besedilo (859,10 KB) |
36. PRIPRAVA BOLNIKA NA OPERACIJO RAKA PROSTATEJerica Štorgelj, 2015, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Priprava bolnika na operacijo in anestezijo je zelo zahtevno področje zdravstvene nege. Že ob sprejemu bolnika na oddelek je naloga medicinske sestre da vzpostavi z bolnikom pozitiven in zaupljiv odnos. Pri fizični in psihični pripravi bolnika na operacijo medicinska sestra sodeluje z ostalimi člani multidisciplinarnega tima. Pri tem pa upošteva celostni pristop pri obravnavi bolnika, zagotavlja varnost ter sodeluje pri uvajanju standardov kakovosti.
Namen: Namen diplomskega dela je spoznati in predstaviti pripravo bolnika na operacijo raka prostate. Želeli smo primerjati kakšno pripravo na operacijo raka prostate nudijo medicinske sestre na urološkem oddelku v UKC Maribor in SB Slovenj Gradec.
Raziskovalna metodologija: Uporabili smo analitično ter deskriptivno metodo raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 22 anketnih vprašanj. Ob pregledu domače in tuje strokovne literature smo opisali rak prostate s poudarkom na pripravi bolnika na operacijo raka prostate.
Rezultati: Ugotovili smo, da zaposleni na urološkem oddelku v UKC Maribor in SB Slovenj Gradec izvajajo pripravo bolnika na operacijo v okviru standardov priprave bolnika na operacijo. Prav tako nismo odkrili večjih razlik pri pripravi bolnikov na operacijo raka prostate.
Sklep: Zdravstvena nega pred operacijo mora biti strokovna, kakovostna in idividualna. Predoperativna priprava, predvsem čustvena podpora, zmanjšuje bolnikovo stisko, pospešuje okrevanje, zmanjša potrebo po analgetikih, niža število pooperativnih komplikacij ter skrajša hospitalizacijo.
Ključne besede: rak prostate, priprava bolnika na operacijo, priprava bolnika na anestezijo, kirurgija, anestezija, operacija, onkološki bolnik in predoperativna oskrba
Objavljeno v DKUM: 25.09.2015; Ogledov: 2890; Prenosov: 350
Celotno besedilo (1,03 MB) |
37. POGOSTOST RAZJEDE ZARADI PRITISKA PRI HOSPITALIZIRANIH BOLNIKIH TER POMEN PREPREČEVANJA NASTANKAIndira Omerović, 2015, diplomsko delo Opis: Razjeda zaradi pritiska predstavlja velik zdravstveni, socialni ter ekonomski problem pri ogroženih bolnikih. Zdravstveno osebje se pri svojem delu velikokrat sreča z napredovalimi razjedami zaradi pritiska. Zato smo želeli v diplomskem delu predstaviti razjedo zaradi pritiska, njene vzroke, preventivo in oskrbo. V raziskovalnem delu pa ugotoviti kakšna je pojavnost razjede skozi leto v Bolnišnici ter v kakšni telesni kondiciji so bolniki, pri katerih se razjeda zaradi pritiska pojavi.
Ključne besede: Razjeda zaradi pritiska, bolnik, medicinska sestra, preprečevanje razjede zaradi pritiska, oskrba razjede zaradi pritiska
Objavljeno v DKUM: 12.06.2015; Ogledov: 2265; Prenosov: 764
Celotno besedilo (1,67 MB) |
38. ZDRAVSTVENA NEGA BOLNICE PO OPERACIJI ŽELODČNEGA OBVODASuzana Hraš, 2015, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu je predstavljena zdravstvena nega in aktivnosti medicinske sestre pri bolniku po operaciji želodčnega obvoda. Opisana je debelost, ki postaja vedno večji javnozdravstveni problem. Ugotovljeno je, da je debelost možno zdraviti s pomočjo bariatrične kirurgije, ki postaja vedno bolj uveljavljen in dolgoročno uspešen način zdravljenja debelosti. Po operaciji je zelo pomembno zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre in drugih strokovnjakov, ki sodelujejo pri operaciji želodčnega obvoda.
Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji, izvedena je bila študija primera bolnice po operaciji želodčnega obvoda pri kateri je bila uporabljena tehnika intervjuja, ki je vseboval vprašanja odprtega tipa.
Rezultati: S pomočjo študije primera bolnice po operaciji želodčnega obvoda je ugotovljeno, da ima operacija želodčnega obvoda pozitivne učinke na socialno življenje in samopodobo bolnice kot tudi na ostale življenjske aktivnosti.
Sklep: Število debelih ljudi se povečuje in s tem tudi število zbolelih zaradi kronično nenalezljivih bolezni. Debelost lahko preprečujemo s spremembo prehranjevalnih navad, zadostnim gibanjem in opozarjanjem ter vzgajanjem ljudi. Zdravstveno vzgojno delo je aktivnost zdravstvene nege, ki jo izvaja medicinska sestra. Pomembno vlogo ima medicinska sestra pri bolnici po operaciji želodčnega obvoda.
Ključne besede: debelost, bolnik, zdravstvena nega, operacija, zdravstveno vzgojno delo
Objavljeno v DKUM: 19.03.2015; Ogledov: 1383; Prenosov: 303
Celotno besedilo (743,96 KB) |
39. Osveščenost bolnikov o antikoagulantni terapijiMartina Draganič, 2014, diplomsko delo Opis: Izhodišča:Antikoagulacijsko zdravljenje se uporablja za preprečevanje trombemboličnih dogodkov, povzročenih s strdki, kot so npr. globoka venska tromboza, pljučna embolija, tromboza pri pacientih z atrijsko fibrilacijo ali umetnimi srčnimi zaklopkami.
Metodologija raziskovanja:V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov smo kot raziskovalni instrument uporabili anonimni anketni vparašalnik v katerem je sodelovalo 100 naključno izbranih bolnikov, ki obiskujejo Ambulanto za diagnostiko in terapijo koagulopatij v Univerzitetno kliničnem centru Maribor (UKC Maribor).
Rezultati: Rezultati raziskovanja so pokazali, da je večina anketirancev seznanjena s svojo boleznijo, da poznajo učinek anikoagulacijskega zdravila in vedo, da je potrebna uravnovešena prehrana. Velika večina anketiranih bolnikov upošteva dana navodila in vedo, kako bi ukrepali ob manjših ali večjih zapletih. Več kot polovica bi se jih tudi udeležila organiziranega predavanja.
Sklep:Število bolnikov, ki potrebujejo antikoagulacijsko zdravljenje, v zanjem času strmo narašča. Pogostost trombotičnih in trombemboličnih bolezni ima za posledico široko uporabo zdravil za zdravljenje in preprečevanje leteh.
Ključne besede: antikoagulacijsko zdravljenje, kumarini, indikacije, zdravstvena vzgoja, bolnik, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 02.02.2015; Ogledov: 2697; Prenosov: 696
Celotno besedilo (1,19 MB) |
40. UREDITEV PALIATIVNE OSKRBE BOLNIKA V EVROPSKI UNIJI IN SLOVENIJIRenata Vrščaj, 2014, magistrsko delo Opis: Paliativna oskrba je celostna protibolečinska pomoč in podpora bolnikom s kroničnimi in neozdravljivimi boleznimi ter njihovim svojcem. V okviru paliativne oskrbe sodelujejo vsi profili zdravstvenih delavcev in drugi, ki lahko bolniku pomagajo pri lajšanju bolečin in vsakodnevnem opravljanju njegovih potreb ter tako izboljšajo kakovost življenja bolnika in njegovih svojcev.
Paliativna oskrba je v razvitih državah sveta že desetletja vključena v nacionalne zdravstvene sisteme. V državah Zahodne Evrope delujejo specialistični interdisciplinarni timi, ki delujejo znotraj bolnišnic. Njihova naloga je, da nudijo vso potrebno podporo timom paliativne oskrbe. Temelj uspešne paliativne oskrbe predstavlja ustrezna izobrazba in dobra organizacija, ki omogoča dostopnost paliativne oskrbe bolnikom in njihovim svojcem kjerkoli in kadarkoli.
V Sloveniji so se aktivnosti na področju izvajanja paliativne oskrbe še posebej okrepile po letu 2010, ko je bil potrjen Državni program paliativne oskrbe, z namenom, da se sistemsko uredi izvajanje paliativne oskrbe, katerega sestavni del je tudi Akcijski načrt. Državni program paliativne oskrbe predstavlja tudi normativno podlago za uresničevanje in izvajanje. Projekt je pokazal, da zagotavljanje kakovostne oskrbe na domu posledično pomeni zmanjšanje števila hospitaliziranih bolnikov, hkrati pa večje zadovoljstvo bolnikov in njihovih svojcev. H kakovostni oskrbi pripomorejo tudi ustrezno oblikovani multidisciplinarni timi, tako na primarni kot na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti.
Pogoj za uspešno in dostopno paliativno oskrbo predstavljajo: ustrezna organizacija paliativne oskrbe, izobraževanje, ustrezna komunikacija, timski pristop ter povezovanje različnih institucij in strokovnih služb s področja zdravstva in sociale
Ključne besede: paliativna oskrba, bolnik, bolezen, tim paliativne oskrbe
Objavljeno v DKUM: 02.02.2015; Ogledov: 4868; Prenosov: 1058
Celotno besedilo (668,91 KB) |
