11. NAMESTITEV BREZ PRIVOLITVEAnja Grobelnik, 2009, diplomsko delo Opis: Na področju psihiatričnega zdravljenja je opaziti trend večje avtonomije odločanja duševnih bolnikov, saj je izrednega pomena dejstvo, da mora tudi ta kategorija bolnikov ohraniti možnost soodločanja, če ne celo samoodločanja o njihovem zdravljenju. In ravno pri ukrepih kot je neprostovoljna hospitalizacija, je pomembno bolnika v največji možni meri, ki ga seveda njegovo zdravstveno stanje dopušča, pritegniti v postopek in mu zagotoviti vse pravice, ki izhajajo tako iz domačih kakor tudi tujih pravnih aktov. Posebna pozornost in skrb v sklopu zakonodaje o duševnem zdravju, se torej na podlagi varstva osebnostnih pravic duševno bolnega, namenja ukrepu namestitve brez privolitve, ki pomeni tudi omejitev ustavno zagotovljenih pravic.
Slovenska pravna ureditev je bila na področju duševnega zdravja vse do uveljavitve Zakona o duševnem zdravju v primerjavi z večino zahodnih in vzhodnoevropskih držav, ki so že zdavnaj na novo pravno uredile področje ravnanja z duševno motenimi posamezniki, pomanjkljiva in zastarela. Pravice in položaj pacienta po sprejemu v psihiatrične bolnišnice, so bili pravno neurejeni, in tako tudi ni bilo konkretno določeno, kako se izvaja zdravljenje duševnih bolnikov, ki temu morda nasprotujejo. ZDZdr je v skladu z ustavnopravnimi izhodišči in zahtevami iz nekaterih mednarodnih dokumentov celovito uredil področje duševnega zdravja. Zakon je temelj za celostno obravnavo oseb z psihičnimi težavami, saj vzpodbuja interdisciplinarni pristop, in opredeljuje osnovna izhodišča za vzpostavitev mreže izvajalcev programov in storitev za duševno zdravje. Poleg tega je ZDZdr uredil različne postopke neprostovoljne namestitve, tako prisilno namestitev v psihiatrično bolnišnico, kot v socialno varstveni zavod na varovani oddelek. Z institutom nadzorovane obravnave ter obravnave v skupnosti kot alternativnima ukrepoma je zakon vzpostavil pravni okvir za dolgoročno zasnovano varstvo duševnega zdravja. Kakorkoli, šele čas in praksa bosta dejansko pokazala morebitno potrebo po spremembah in izpopolnitvah le-tega.
Ključne besede: namestitev brez privolitve, duševna motnja, duševni bolnik, Zakon o duševnem zdravju, pravice bolnika, alternativa namestitvi brez privolitve.
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 677; Prenosov: 41
 Celotno besedilo (561,71 KB) |
12. Vloga medicinske sestre pri transkateterski implantaciji aortne zaklopkeKristina Mešič, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Transkateterska implantacija aortne zaklopke je perkutana tehnika, ki je postala priznana metoda izbire zdravljenja za simptomatsko hudo kalcifikacijsko aortno stenozo. Namen zaključnega dela je raziskati in prikazati vlogo medicinske sestre v intradisciplinarnem timu od začetka do konca obravnave bolnika pri transkateterski implantaciji aortne zaklopke.
Metode: Izveden je bil pregled literature z deskriptivno metodo dela in metodo analize ter sinteze strokovne in znanstvene literature, z upoštevanjem smernic PRISMA. Literaturo smo iskali na osnovi zastavljenega raziskovalnega vprašanja v mednarodnih bazah podatkov PubMed, CINAHL, Sage in ScienceDirect. Ob tem smo upoštevali zastavljene vključitvene in izključitvene kriterije ter limite iskanja.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih pet člankov, ki so ustrezali iskalnemu nizu in odgovorili na naše raziskovalno vprašanje. Ugotovljeno je bilo, da je vloga medicinske sestre velika in odgovorna ter obsega številne dejavnosti in aktivnosti, zato je potreba po raziskovanju tega področja nujna.
Razprava in sklep: Odgovornost medicinske sestre pri obravnavi bolnika v programu TAVI vedno bolj narašča. V predoperativnem obdobju sodeluje s kardiologom glede načrta in izvajanja diagnostično terapevtskega načrta, se seznani s pacientom in tudi njegovimi svojci. Pri operativnem izvajanju sodeluje izkušena operacijska medicinska sestra, ki ima posebna znanja in spretnosti glede izvajanja posega. Po posegu medicinska sestra na oddelku izvaja nadzor bolnika, predpisane terapevtske in diagnostične postopke ter skrbi, da je ob odpustu dovolj poučen o svojem zdravstvenem stanju.
Ključne besede: aortna stenoza, transkateterska implantacija aortne zaklopke, medicinska sestra, vloga, bolnik
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 708; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,12 MB) |
13. Stres in obremenjenost medicinskih sester pri pronaciji bolnika s covid-19 na enoti intenzine terapijeTanja Kristovič, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: COVID-19 pandemija je prizadela zdravstveno osebje po vsem svetu ter privedla do stresa brez primere zaradi velike obremenitve pri delu. Namen diplomskega dela je raziskati doživljanje stresa medicinskih sester pri pronaciji bolnika s COVID-19 na enoti intenzivne terapije.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo presečno opazovalno študijo. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom. V raziskavo smo vključili 41 izvajalcev zdravstvene nege, ki delajo v COVID-19 enoti oddelka za intenzivno terapijo.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je stopnja stresa pri delu z bolniki s COVID-19 srednja do višja, stopnja stresa in obremenitev, ki jih zaposleni na intenzivni terapiji občutijo pri pronaciji bolnikov s COVID-19 pa je zmerna. Anketiranim predstavlja vir stresa strah pred poškodbo bolnika, sledi dvigovanje bolnika, obračanje bolnika, strah pred napako in podlaganje bolnika.
Razprava in sklep: Z izboljšanjem delovnih pogojev za medicinske sestre imajo koristi vsi, tako sami zaposleni kot tudi bolniki ter njihovi svojci.
Rezultati se posredno kažejo tudi na kakovosti zdravstvene obravnave ter posledično na rezultatih poslovanja institucije.
Ključne besede: stres, obremenjenost, medicinske sestre, pronacija, bolnik s COVID-19
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 851; Prenosov: 181
Celotno besedilo (757,54 KB) |
14. Kronična ledvična bolezen in poznavanje ne farmakoloških ukrepov pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjemRenata Lošić, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: Pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem je kronična ledvična okvara zelo
pogosto prisotna. V zaključnem delu smo preučili vrednosti serumskega kreatinina in
ocenili ledvično funkcijo z oceno glomerulne filtracije po Chronic Kidney Disease
Epidemiology Collaboration enačbi pri bolnikih, ki se zdravijo v Ambulanti za srčno
popuščanje. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kolikšna je pogostost in katere
stopnje je kronična ledvična bolezen pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem, ter
njihovo poznavanje nefarmakoloških ukrepov za izboljšanje zdravja.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja. Za obdelavo in analizo
podatkov smo uporabili računalniške programe Microsoft Word, Microsoft Excel in SPSS
različica 20.
Rezultati: V raziskavo smo vključili 85 bolnikov. Po pregledu vrednosti serumskega
kreatinina smo ugotovili, da je imelo 30 % bolnikov povišano vrednost serumskega
kreatinina. Glede na oceno glomerulne filtracije je imelo kronično ledvično bolezen 37,6
% bolnikov. Pri več kot dveh tretjinah (72,9 %) bolnikov je bilo prepoznano slabše
delovanje ledvic. Ugotovili smo, da večina 97,6 % bolnikov dobro pozna nefarmakološke
ukrepe.
Razprava in sklep: Z oceno glomerulne filtracije lahko natančneje določimo stopnjo
kronične ledvične bolezni in tako prepoznamo slabše delovanje ledvic. Bolniki z dobrim
poznavanjem in upoštevanjem nefarmakoloških ukrepov že sami pripomorejo k
ugodnemu vplivu na potek zdravljenja in kakovost življenja. Pomembno vlogo pri
poznavanju nefarmakoloških ukrepov ima tudi medicinska sestra, saj v ambulanti
prevzema aktivno in samostojno vlogo pri izvajanju zdravstveno vzgojnega svetovanja.
Ključne besede: srčno popuščanje, ledvična bolezen, glomerulna filtracija, bolnik, nefarmakološki ukrepi, poznavanje nefarmakoloških ukrepov
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 1276; Prenosov: 132
Celotno besedilo (712,23 KB) |
15. Kvaliteta življenja bolnikov s kronično limfocitno levkemijoLucija Lešnik Bolnar, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Kronična limfocitna levkemija (KLL) je najpogostejša oblika levkemije pri odraslih v zahodnem svetu. Ker se z napredkom medicine življenjska doba bolnikov daljša, je pomembno, da ga preživijo čim bolj kvalitetno. Zaključno delo izpostavlja dejavnike, ki vplivajo na kvaliteto življenja bolnikov s KLL.
Metode: Izveden je bil pregled tuje in domače znanstvene literature, ki je bila iskana v bazah PubMed, CINAHL, ScienceDirect in Cochrane Library s pomočjo ustreznega iskalnega niza. Kritična ocena kakovosti izbranih člankov je bila izvedena z uporabo različnih JBI ocenjevalnih orodij. Izvedeni sta bili vsebinska analiza in sinteza ugotovitev.
Rezultati: Od 12 člankov jih 9 kot dejavnike na področju telesnega počutja, ki vplivajo na kvaliteto življenja bolnikov s KLL, izpostavlja izčrpanost, težave z apetitom in ohranjanjem telesne mase, slabost, bruhanje ter večjo dovzetnost za okužbe. 8 člankov navaja duševne vplive, kot so depresija, anksioznost, stres v povezavi z obolenjem, žalost in apatija. Kvaliteta življenja je lahko okrnjena tudi na socialnem področju, kjer 2 raziskavi izpostavljata občutek izgube samostojnosti in stigmatizacijo rakavih obolenj. 2 članka obravnavata ekonomske dejavnike, in sicer stroške hospitalizacije in terapije ter stroške lajšanja neželenih učinkov zdravljenja.
Razprava in sklep: Z namenom vzdrževanja ustrezne ravni kvalitete življenja bolnika s KLL mora medicinska sestra na podlagi teh ugotovitev bolniku nuditi čustveno podporo in zdravstveno vzgojo, za kar je nujno redno obnavljanje lastnega znanja. Glede na pomanjkanje raziskav s področja medsebojnih odnosov in spolnosti bi jih lahko bilo izvedenih več o vplivu teh dejavnikov na bolnike s KLL.
Ključne besede: kronična limfocitna levkemija, kakovost življenja, dejavniki, bolnik
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 1373; Prenosov: 177
Celotno besedilo (641,95 KB) |
16. Vloga medicinske sestre pri zdravstveni obravnavi bolnika z globoko vensko trombozoKarmen Borko, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: globoka venska tromboza nastane, kadar krvni strdek zamaši veno, ki leži globoko v notranjosti. Globoka venska tromboza se kaže z oteklino, bolečino, razširjenimi venami na prizadeti okončini in eritemom. Namen pregleda literature je raziskati vlogo medicinske sestre pri zdravstveni obravnavi in zdravstveni vzgoji bolnika z globoko vensko trombozo.
Metode: uporabili smo sistematični pregled literature z metodo pregleda, analize in sinteze strokovne in znanstvene literature ter metodo kompilacije. Literaturo smo iskali na osnovi raziskovalnega vprašanja in pri tem upoštevali smernice po PRISMA, oceno člankov smo opravili z Joanna Brihggs Institutes ocenjevalnim orodjem, sintezo člankov pa smo naredili po korakih tematske analize.
Rezultati: na podlagi analize 6 raziskav smo izpostavili 4 podkategorije. Podkategorije, ki so izpostavljene za vlogo medicinske sestre, so: ocenjevanje tveganja za nastanek globoke venske tromboze, svetovanje bolniku o preprečevanju globoke venske tromboze in preprečevanju zapletov, motiviranje k telesni aktivnosti in spodbujanje k čimprejšnjemu vstajanju iz postelje, uporaba kompresije in kompresijskih naprav.
Razprava in sklep: medicinska sestra, pouči bolnika o simptomih, ki nakazujejo na globoko vensko trombozo, ter oceni ogroženost bolnika za nastanek le - te. Za preprečevanje nastanka globoke venske tromboze medicinska sestra pomaga bolniku pri čimprejšnjem vstajanju iz postelje ter mu pomaga ali pa ga spodbuja k telesni aktivnosti. Medicinska sestra mora znati rokovati z mehaničnimi kompresijskimi napravami, prav tako pa mora znati pravilno nameščati kompresijske povoje in nogavice.
Ključne besede: globoka venska tromboza, zdravstvena obravnava, medicinska sestra, bolnik, poučevanje
Objavljeno v DKUM: 17.09.2021; Ogledov: 1474; Prenosov: 233
Celotno besedilo (461,92 KB) |
17. OSVEŠČENOST BOLNIKOV O ANTIKOAGULANTNI TERAPIJIMartina Draganič, 2014, diplomsko delo Opis: Izhodišča:Antikoagulacijsko zdravljenje se uporablja za preprečevanje trombemboličnih dogodkov, povzročenih s strdki, kot so npr. globoka venska tromboza, pljučna embolija, tromboza pri pacientih z atrijsko fibrilacijo ali umetnimi srčnimi zaklopkami.
Metodologija raziskovanja:V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov smo kot raziskovalni instrument uporabili anonimni anketni vparašalnik v katerem je sodelovalo 100 naključno izbranih bolnikov, ki obiskujejo Ambulanto za diagnostiko in terapijo koagulopatij v Univerzitetno kliničnem centru Maribor (UKC Maribor).
Rezultati: Rezultati raziskovanja so pokazali, da je večina anketirancev seznanjena s svojo boleznijo, da poznajo učinek anikoagulacijskega zdravila in vedo, da je potrebna uravnovešena prehrana. Velika večina anketiranih bolnikov upošteva dana navodila in vedo, kako bi ukrepali ob manjših ali večjih zapletih. Več kot polovica bi se jih tudi udeležila organiziranega predavanja.
Sklep:Število bolnikov, ki potrebujejo antikoagulacijsko zdravljenje, v zanjem času strmo narašča. Pogostost trombotičnih in trombemboličnih bolezni ima za posledico široko uporabo zdravil za zdravljenje in preprečevanje le-teh.
Ključne besede: antikoagulacijsko zdravljenje, kumarini, indikacije, zdravstvena vzgoja, bolnik, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 08.09.2021; Ogledov: 841; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,23 MB) |
18. Poznavanje pravilne uporabe vdihovalnikov in tehnike inhalacije med bolniki s kopbLara Fidler, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je pogosta ireverzibilna in napredujoča obstruktivna motnja ventilacije. Za zdravljenje KOPB se pogosto uporabljajo vdihovalniki, zato smo v magistrskem delu predstavili KOPB ter raziskali, kako bolniki poznajo vdihovalnike ter rokovanje z njimi.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 40 bolnikov s KOPB v eni izmed internističnih ambulant za pljučne in alergijske bolezni. Zbrane podatke smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2016 in Microsoft Office Excel 2016 ter IBM SPSS Statistics 25. Uporabili smo deskriptivne statistične metode.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da 40 % bolnikov kadi ter da imajo vsi anketirani bolniki predpisano inhalacijsko zdravilo za vdihovanje. 55 % bolnikov ne pozna stranske učinke zdravila. Bolniki ne poznajo pravilne uporabe vdihovalnikov in tehnike inhalacij, kljub temu pa so zadovoljni (65 %) s svojim zdravilom (vdihovalnikom, embalažo, načinom rokovanja).
Razprava in sklep: Iz raziskave je razvidno, da obstaja veliko vrst vdihovalnikov z različnimi snovmi, ki jih vsebujejo, zato je bistvenega pomena osveščenost bolnika pred prvo uporabo ter vmesno preverjanje znanja o pravilni uporabi. Pri tem naj sodeluje celoten interdisciplinaren tim.
Ključne besede: KOPB, medicinska sestra, bolnik, vdihovalnik, inhalacije
Objavljeno v DKUM: 10.02.2021; Ogledov: 1313; Prenosov: 216
Celotno besedilo (827,38 KB) |
19. Primerjava stranskih učinkov 7 in 14 dnevnega zdravljenja okužbe s helicobacter pyloriTjaša Ojsteršek, 2020, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Helicobacter pylori okužba je najpogostejša kronična bakterijska okužba pri ljudeh. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti razlike v stranskih učinkih zdravljenja okužbe s Helicobacter pylori med 7 dnevno in 14 dnevno shemo zdravljenja.
Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija. Za raziskovalni del smo pridobili podatke s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Pridobljene podatke smo grafično predstavili s programom Microsoft Excel in prikazali s programom Microsoft Word. V raziskavi je sodelovalo 100 odraslih bolnikov, ki so imeli potrjeno okužbo s Helicobacter pylori. Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo ugotovili vrsto in pogostnost stranskih učinkov 14 dnevnega zdravljenja okužbe in jih primerjali s podatki o sopojavih 7 dnevnega zdravljenja, ki so bili ugotovljeni v istem diagnostičnem centru in že objavljeni.
Rezultati: Stranski učinki so primerljivi med 7 in 14 dnevnim zdravljenjem in se kljub podaljšanju zdravljenja ne spreminjajo glede vrste oziroma pogostnosti. Prisotni so pri 25,2 % 7 dnevnega zdravljenja in pri 26% 14 dnevnega zdravljenja. Najpogostejši stranski učinki zdravljenja so bili kovinski občutek v ustih, slabost, diareja in bolečine v trebuhu. Nihče od anketiranih zaradi stranski učinkov ni bil hospitaliziran.
Diskusija in zaključek: Podatki iz raziskave nam povedo, da sta 7 in 14 dnevna shema zdravljenja glede pogostnosti stranskih učinkov primerljivi. Statistično značilnega povečanja števila stranskih učinkov oziroma zapletov pri podaljšanju zdravljenja ni bilo zaznati.
Ključne besede: Helicobacter pylori, stranski učinki zdravljenja, antibiotiki, sheme eradikacijske terapije, bolnik, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 21.09.2020; Ogledov: 1225; Prenosov: 125
Celotno besedilo (657,47 KB) |
20. Izdelava simulacijskega okolja za uporabo infuzijskih črpalk v enoti intenzivne terapijeNina Mahorič, 2020, magistrsko delo Opis: Povzetek
Teoretična izhodišča: Enota intenzivne terapije je edinstveno in dinamično okolje, kjer je prisotno medicinsko osebje, ki nudi celostno obravnavo bolnika. Pri intenzivnem zdravljenju bolnikov navadno apliciramo hitro delujoča zdravila s pomočjo infuzijskih črpalk z brizgalkami.
Raziskovalna metodologija in metode: Ustrezno literaturo smo pregledali s pomočjo iskanja po podatkovnih bazah zbirke PubMed in Cinahl. Za simulacijski del smo pripravili pogoje, ki čim bolj ustrezajo delovnemu okolju. Izvedli smo raziskavo o največkrat uporabljenih zdravilih in o tem, kako so v teh primerih nastavljene infuzijske črpalke. Rezultate poizvedbe smo aplicirali na simulacijo, ki je osrednja tema naloge. Uporabo infuzijskih črpalk smo simulirali v simulacijskem okolju Univerze v Mariboru, na Medicinski fakulteti. Prav tako smo ugotavljali, kakšni so tipični protokoli aplikacije zdravil na črpalkah in kako simulirati uporabo črpalke.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 28 zdravstvenih delavcev dveh intenzivnih terapij, povprečne starosti 38,5 leta in s povprečno delovno dobo 14,8 leta. Kot tri najpogosteje uporabljena zdravila, ki se aplicirajo preko infuzijskih črpalk, so navedli noradrenalin, dobutamin in lasix. Shematsko smo prikazali pravilno in varno aplikacijo zdravil preko infuzijskih črpalk, pripravo infuzijske črpalke ter pripomočke za aplikacijo terapije.
Diskusija in zaključek: S pregledom literature in z delom v simulacijskem okolju smo ugotovili, da pravilna uporaba infuzijskih črpalk lahko zmanjša napake pri aplikaciji terapije, vendar je potrebni nadaljnji razvoj in izobraževanje kadra za njihovo uporabo.
Ključne besede: aplikacija terapije, kritično bolni bolnik, simulacija.
Objavljeno v DKUM: 10.07.2020; Ogledov: 1053; Prenosov: 141
Celotno besedilo (2,09 MB) |
