91. POMEN UČENJA BOLNIKOV O KRONIČNIH ZAPLETIH SLADKORNE BOLEZNIMateja Bogovič, 2010, diplomsko delo Opis: Sladkorna bolezen je kronična bolezen progresivne narave. Poleg rednega zdravljenja in obiskov pri diabetologu mora bolnik sam skrbeti za svoje zdravje. Vloga bolnika pri zdravljenju je nepogrešljiva in nujna, vendar mora biti sam v zadostni meri usposobljen zanjo. Pogoj za uspešno zdravljenje je razumevanje lastne bolezni in zdravljenja, zato je edukacija bolnikov izredno pomembna ob odkritju bolezni in tudi kasneje med zdravljenjem. Sodobna edukacija temelji na poznavanju bolnika, njegove starosti, življenjskih navad in izobrazbe. Pomembno je, da je prilagojena glede na bolnikovo obliko sladkorne bolezni in je v celoti čim bolj individualna.
Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal 35 vprašanj. Vsi sodelujoči so se zdravili zaradi sladkorne bolezni v splošni bolnišnici na internem in abdominalnem oddelku, in sicer v letu 2010. Z raziskavo smo ugotavljali poznanost in osveščenost sladkornih bolnikov o sladkorni bolezni in njenih akutnih in kroničnih zapletih ter o pomenu zdravstvene vzgoje. Ugotovili smo, da so anketirani sladkorni bolniki dobro zdravstveno vzgojeni, zahvaljujoč, dobro vodeni šoli za sladkorne bolnike. Glede informiranja bolnikov o sladkorni bolezni smo dobili podatek, da je 16 (41 %) anketiranih dobilo znanje v šoli za diabetike, 15 (38 %) jih je dobilo znanje od medicinske sestre, vsi vprašani pa so bili z dobljenim znanjem zadovoljni.
Sklep: Pri zdravljenju sladkorne bolezni je pomembna zdravstvena vzgoja, kjer ima bistveno vlogo medicinska sestra. Le-ta mora imeti ustrezno strokovno in pedagoško znanje. Sladkornega bolnika mora v obliki individualnega pogovora seznaniti o sladkorni bolezni in mu posredovati tudi ustrezna pisna navodila. Le dobra zdravstvena vzgoja je pogoj za preprečitev poznih komplikacij sladkorne bolezni.
Ključne besede: sladkorna bolezen, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, sladkorni bolnik
Objavljeno v DKUM: 02.07.2010; Ogledov: 4121; Prenosov: 437
 Celotno besedilo (436,22 KB) |
92. Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji hemangiomaBranka Čuš, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je sprva opredeljena funkcionalna anatomija in fiziologija hrbtenice, opis tumorjev — predvsem hemangioma, najpomembnejše diagnostične metode, klasifikacijo in etiologijo, opredelitev, patologijo, klinično sliko, prognozo in zdravljenje hemangioma. Negovalni del pa predstavlja jedro diplomskega dela. V njem so predstavljeni negovalni procesi pri bolnikih po operaciji hemangioma, najpomembnejše negovalne diagnoze z načrtovanimi intervencijami, izvajanje negovalnih intervencij ter vrednotenje zastavljenih oziroma doseženih ciljev. Diplomsko delo predstavlja pomen zdravstvene nege ter rehabilitacijo pri bolnikih z operacijami na hrbtenici. Predstavlja pomen timske obravnave, kakor tudi individualne obravnave bolnika v bolnišnici in doma.
Ključne besede: hrbtenica, hemangiom, bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 14.06.2010; Ogledov: 8117; Prenosov: 609
Celotno besedilo (333,69 KB) |
93. Zdravstvena nega s poškodbo prsnega košaSandi Zorjan, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz medicinskega in negovalnega dela. Prvi del predstavlja anatomijo in fiziologijo dihal, najpogostejše poškodbe prsnega in njihovo zdravljenje. Opisana je tudi prva pomoč in nujna medicinska pomoč pri poškodbah prsnega koša. Drugi del diplomske naloge predstavlja zdravstveno nego bolnika s poškodbo prsnega koša. Razložene so teoretične osnove zdravstvene nege in pojasnjena je procesna metoda dela. Praktično izvajanje zdravstvene nege temelji na specifičnosti bolnikovega zdravstvenega stanja in problemih pri izpolnjevanju osnovnih življenjskih aktivnosti, po opredelitvi Virginije Henderson. Prikazan je proces zdravstvene nege in opisana je vloga medicinske sestre pri obravnavi bolnika s poškodbo prsnega koša pred in po operaciji.
Ključne besede: prsni koš, poškodba, bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega, osnovne življenjske aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 11.06.2010; Ogledov: 5111; Prenosov: 977
Celotno besedilo (741,73 KB) |
94. PRAVNI IN ETIČNI VIDIK EVTANAZIJENina Šibila, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga predstavlja pravni in etični vidik evtanazije ter kratek pregled stališč v današnjem času in skozi zgodovino.
Sama beseda evtanazija je grškega izvora in v dobesednem prevodu pomeni lahko oziroma dobro smrt (eu - dobro, thanatos - smrt). V resnici gre za olajšanje trpljenja ali smrtnega boja umirajočega ali neozdravljivo bolnega na tak način, da umirajoči oziroma neozdravljivo bolni umre. To olajšanje trpljenja ali smrtnega boja je mogoče doseči tako, da bodisi nekaj storimo ali pa opustimo. Pri storitvi gre lahko za aktiven odvzem življenja ali pa za pomoč umirajočemu ali neozdravljivo bolnemu, tako da si ta sam vzame življenje - pomoč pri samomoru (s podajanjem smrtonosnega sredstva umirajočemu). Pri evtanaziji z opustitvijo pa gre za odtegnitev sredstev ali postopkov, ki bi umirajočemu ali neozdravljivo bolnemu utegnili podaljšati življenje.
Iz zgodovine lahko razberemo, da se je pojem evtanazije uporabljal za pojmovanje različnih, celo nasprotnih dejstev. Sprva je evtanazija pomenila človekovo željo in hrepenenje po lepi in hitri smrti, brez bolečin in molitev zanjo. Kasneje je pojem evtanazije označeval pozitivno skrb, nego bolnih ter umirajočih in prizadevanje, da bi mogli umreti mirno in po možnosti brez bolečin. V današnjem času pa ta pojem vključuje zraven prvih dveh pojmovanj, neko novo vsebino. Prvotno samo zaželeno mirno in neboleče umiranje, je zdaj načrtovano in uresničeno s predčasnim nasiljem nad življenjem, z umorom iz sočutja.
Prvo poglavje diplomske naloge govori o vsebini in pomenu pojma evtanazija ter o vrstah evtanazije.
V drugem poglavju je prikazan razvoj evtanazije skozi zgodovino, kako so v različnih obdobjih obravnavali ter različno dojemali pojem evtanazije in izražali različna stališča.
Tretje poglavje govori o različnih stališčih do evtanazije, o argumentih za in proti evtanaziji ter o primerih iz sodne prakse (primer Eluana Englaro).
V četrtem poglavju je govora o področjih obravnave evtanazije, predvsem o pravnem področju, kako je evtanazija urejena v različnih državah po svetu, v katerih državah je dopustna, kje ne in kako je z zakonodajo na tem področju.
Peto poglavje pa se dotika vpogleda v ureditev evtanazije v Sloveniji.
Evtanazija tako posega na eno najbolj občutljivih področij človeškega življenja, na področje trpljenja in smrti. Vsak se sooča s starostjo, boleznijo in smrtjo. Še posebej to pride do izraza takrat, ko se v svoji družini srečamo s hudo trpečim sorodnikom. Mnogi si v takšnih situacijah zastavljajo vprašanje, ali ne bi bilo smiselno takšne ljudi odklopiti od aparatov ali pa jim v imenu sočutja in bolezni odvzeti življenje. Takšna stališča so se v zadnjih desetletjih okrepila predvsem na Nizozemskem, v Belgiji, Švici, vse bolj pa se kaže potreba in želje ljudi, da se ta problem uredi tudi v drugih državah, kjer je evtanazija še vedno obravnavana kot uboj (npr. Slovenija).
Ključne besede: evtanazija, lepa, hitra smrt, bolnik, starost, bolezen, umiranje
Objavljeno v DKUM: 29.01.2010; Ogledov: 10871; Prenosov: 3144
Celotno besedilo (498,25 KB) |
95. Edukacija bolnika pred operacijo sive mreneMirijam Korošec, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je podrobno predstavljena anatomija in fiziologija očesa in opisano je, kaj je siva mrena, vrste sivih mren in razložen je potek operacije sive mrene, ki je edini način zdravljenja sive mrene. Predstavljena je tudi vloga medicinske sestre pred, med in po operaciji sive mrene, prav tako pa edukacija bolnika.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila opravljena med bolniki Očesnega kirurškega centra magistra Primoža Logarja, doktorja medicine, specialista oftalmologa v Ljubljani, meseca marca in aprila 2009. Namen raziskave je bilo ugotoviti, koliko bolniki vedo o sivi mreni glede na spol, starost in izobrazbo, ali jih je strah operacije sive mrene in kaj želijo še vedeti o operaciji sive mrene. Ugotovili smo, da o operaciji sive mrene več vedo ženske kot pa moški, da večino informacij dobijo bolniki od znancev, prijateljev in sosedov, da večina bolnikov želi še več vedeti o operaciji sive mrene in da je veliko bolj strah operacije sive mrene ženske kot moške. Glede na razultate raziskave pa ne bi mogli trditi, da bolj kot so bolniki izobraženi, več vedo o operaciji sive mrene. Prav tako ne bi mogli trditi, da mlajši bolniki več vedo o operaciji sive mrene kot starejši. Večina bolnikov si želi še več vedeti o operaciji sive mrene, prav tako pa si želijo videti kakšen film o operaciji sive mrene.
Ključne besede: Ključne besede: oko, oftalmolog, medicinska sestra, siva mrena ali katarakta, bolnik.
Objavljeno v DKUM: 24.12.2009; Ogledov: 4558; Prenosov: 513
Celotno besedilo (1,95 MB) |
96. |
97. Zdravstvena nega kirurškega bolnika z motnjami v strjevanju krviJanja Tamše, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili motnje v strjevanju krvi, ki vplivajo na operativno zdravljenje, dejavnike tveganja za nastanek venske tromboze, predstavili smo tudi, kaj mora medicinska sestra opazovati pri kirurški rani in pripravo hemofilika na operativni poseg. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med zdravstvenimi delavci kirurških oddelkov Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v mesecu juniju 2009. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval vprašanja odprtega, zaprtega in kombiniranega tipa.
Ugotoviti smo želeli, ali medicinske sestre vedo, da oralna kontracepcijska sredstva in nosečnost vplivata na koagulacijo, ali vedo, da se hemofiliki smejo ukvarjati s športom in da je najprimernejše plavanje in ali vedo, da je priporočeno obdobje uporabe elastičnih povojev ali nogavic od šest mesecev do enega leta.
Ugotovili smo, da večina zdravstvenih delavcev ve, da oralna kontracepcijska sredstva in nosečnost vplivata na koagulacijo in da se hemofiliki smejo ukvarjati s športom. Da je najprimernejše plavanje, ve večina anketirancev. Le četrtina anketirancev ve, da je priporočeno obdobje uporabe elastičnih povojev in nogavic od šest mesecev do enega leta.
Ključne besede: motnje koagulacije, zdravstvena nega, kirurški bolnik, hemofilija, venska tromboza, oralna kontracepcijska sredstva, nosečnost
Objavljeno v DKUM: 23.12.2009; Ogledov: 3793; Prenosov: 550
Celotno besedilo (409,80 KB) |
98. ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PO OPERACIJI RAKA NA DEBELEM ČREVESU S KOLOSTOMOSemra Ćudić, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga opisuje zdravstveno nego bolnika po operaciji raka na debelem črevesu s poudarkom na pooperativnem obdobju. Opisano je delovanje in patologija črevesa, vrste zdravljenja, ki se uporabljajo v Sloveniji, predoperativna in pooperativna zdravstvena nega ter opredeljene nekatere najpogostejše negovalne diagnoze pri bolnikih pred in po operaciji. Izpostavljena je vloga in naloge medicinske sestre pri preprečevanju zgodnjih zapletov zdravljenja in pripravi bolnika na odpust ter vloga svojcev in enterostomalnega terapevta.
Ključne besede: bolnik, rak debelega črevesa, črevesna stoma, medicinska sestra, enterostomalni terapevt, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 06.11.2009; Ogledov: 5696; Prenosov: 1361
Celotno besedilo (435,73 KB) |
99. ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA Z AKUTNIMI STANJI V POTEKU ARTERIJSKE HIPERTENZIJEMarjana Mislovič, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je predstavljeno v teoretični obliki, naš namen pa je, spoznati arterijsko hipertenzijo in akutna stanja, ki se pojavljajo v poteku arterijske hipertenzije. V diplomskem delu je opisana definicija arterijske hipertenzije, normalne vrednosti krvnega tlaka ter načini merjenja krvnega tlaka, v naslednjem poglavju pa dejavniki tveganja za nastanek arterijske hipertenzije ter pristop k bolnikom pri diagnosticiranju arterijske hipertenzije. Predstavljene so posledice, ki jih povzroča arterijska hipertenzija na srcu, žilah, možgansko-žilne posledice, posledice na ledvicah ter očeh in zdravljenje arterijske hipertenzije s farmakološkimi in nefarmakološkimi ukrepi. Opisana so akutna stanja, ki se najpogosteje pojavljajo pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo, med katere spadajo možganska kap, miokardni infarkt, maligna arterijska hipertenzija ali hipertenzivna kriza, angina pektoris, disekcija aorte, akutno srčno popuščanje in pljučni edem ter hitro napredujoči glomerulonefritis. Po tuji raziskavi so povzeti statistični podatki o pojavnosti in umrljivosti zaradi nekaterih akutnih stanj. Z obdelavo statističnih podatkov je ugotovljeno, da je možganska kap najpogostejše akutno stanje in najbolj ogroža življenje hipertonika. Zdravstvena nega je usmerjena v obravnavo bolnika po prebolelem akutnem stanju in dodane so tudi možne negovalne diagnoze, ki se pri tem pojavljajo.
Ključne besede: Bolnik, zdravstvena nega, arterijska hipertenzija, akutna stanja.
Objavljeno v DKUM: 06.11.2009; Ogledov: 3879; Prenosov: 594
Celotno besedilo (367,78 KB) |
100. Bolnik s hidrocefalusomTadej Zorjan, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz medicinskega in negovalnega dela. Prvi del predstavlja anatomijo in fiziologijo glave, najpomembnejše diagnostične metode, klasifikacijo in etiologijo, opredelitev, patologijo, klinično sliko, prognozo in zdravljenje hidrocefalusa. Negovalni del pa predstavlja jedro diplomskega dela. V njem so predstavljeni negovalni procesi pri bolnikih po operaciji hidrocefalusa, najpomembnejše negovalne diagnoze z načrtovanimi intervencijami, izvajanje negovalnih intervencij ter vrednotenje zastavljenih oziroma doseženih ciljev. Diplomsko delo predstavlja pomen zdravstvene nege in rehabilitacijo, ki ima pri bolnikih s hidrocefalusom velik pomen pri timski obravnavi, kakor tudi pri individualni obravnavi bolnika v bolnišnici in doma.
Ključne besede: bolnik, hidrocefalus, likvor, medicinska sestra, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 05.11.2009; Ogledov: 4196; Prenosov: 793
Celotno besedilo (959,53 KB) |
