SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 90
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
AKUTNI KORONARNI SINDROM- PREPOZNAVA IN PRVI UKREPI S STRANI DIPLOMIRANEGA ZDRAVSTVENIKA IN ANALIZA AKS V INTENZIVNI ENOTI CELJE V LETIH 2007/2008
Dragica Jezernik, 2009, diplomsko delo

Opis: Akutni koronarni sindrom predstavlja glavni vzrok umiranja bolnikov s koronarno boleznijo. V diplomskem delu smo predstavili pomen zgodnje prepoznave in prvih ukrepov s strani diplomiranega zdravstvenika, pri bolnikih z akutnim koronarnim sindromom. Opravili smo analizo akutnega koronarnega sindroma, na oddelku za intenzivno interno medicino v splošni bolnišnici Celje, pri bolnikih sprejetih v letih 2007 in 2008. Zanimalo nas je število sprejetih bolnikov zaradi akutnega koronarnega sindroma, ter odstotek bolnikov pri katerih je prišlo do komplikacij, ter vrste le teh. V raziskavo smo vključili tudi anketni vprašalnik. Zanimala nas je stopnja izobraženosti diplomiranih medicinskih sester ( vodje tima ), v enotah intenzivne interne medicine. S svojim strokovnim znanjem in usposobljenostjo lahko pomembno pripomorejo k zmanjšanju najrazličnejših zapletov oziroma komplikacij pri bolnikih z akutnim koronarnim sindromom.
Ključne besede: akutni koronarni sindrom ( AKS ), bolnik, diplomirana medicinska sestra, stenokardija, akutni miokardni infarkt ( AMI ).
Objavljeno: 27.03.2009; Ogledov: 3677; Prenosov: 1107
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

2.
Ocenjevanje bolečine kot element kakovosti oskrbe bolnika
Vesna Svilenkovič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili ocenjevanje bolečine kot pomemben element zagotavljanja kakovostne zdravstvene nege. To je osnova pomoči, ki jo medicinske sestre nudijo bolniku z bolečino. Od pravočasnega prepoznavanja in ocenjevanja bolečine je odvisen izid zdravljenja in zadovoljstvo bolnikov, ki sta kazalnika kakovosti zdravstvene oskrbe. V diplomskem delu smo opisali fiziologijo bolečine in prikazali vrste bolečin. Posebej smo prikazali akutno pooperativno bolečino, vplive nelajšane bolečine na organizem ter predstavili službo za lajšanje pooperativne bolečine v UKC Ljubljana. Ker je doživljanje in zaznavanje bolečine zelo subjektivna izkušnja, na katero vplivajo mnogi dejavniki, ki so odločilni pri postavitvi objektivne ocene bolečine in ki vplivajo tudi na bolnikove odzive na bolečino, smo te dejavnike podrobno opisali. Predstavili smo lestvice in druga orodja za oceno in merjenje jakosti bolečine. V diplomskem delu smo predstavili tudi elemente kakovostne zdravstvene nege, ki je cilj aktivnosti medicinskih sester. Standardi so orodje za merjenje kakovosti zdravstvene nege. V diplomskem delu smo oblikovali primer vsebinskega standarda po metodologiji E. Mason, ki omogoča kakovost izvajanja komunikacij v zdravstveni negi s poudarkom, kaj bolnika naučimo in katere informacije mu posredujemo. Za raziskavo, ki je bila izvedena v UKC Ljubljana na kliničnem oddelku za abdominalno kirurgijo, smo izpostavili naslednje hipoteze: H1: Osveščenost bolnikov o lajšanju bolečine pred operacijo in poučenost o samonadzoru zmanjša doživljanje bolečine po operaciji. H2: Ocenjevanje pooperativne bolečine in samonadzor poveča zadovoljstvo bolnikov. H3: Večini bolnikov je bila pooperativna bolečina ustrezno lajšana. Metode: Raziskava je bila izvedena v času od maja 2007 do novembra 2007. V raziskavi je sodelovalo 53 bolnikov, ki so bili operirani zaradi raka na DČD. Uporabili smo anketni vprašalnik, s katerim smo želeli ugotoviti obveščenost bolnikov pred operativnim posegom o pravici do lajšanja bolečine, o možnostih in metodah lajšanja, o ocenjevanju bolečine, o pripomočkih za merjenje jakosti bolečine, vplivu na zadovoljstvo bolnikov in na kakovost zdravstvene nege. Za obdelavo podatkov smo uporabili standardne statistične metode. Kvantitativna obdelava je bila ročna. Tabele in grafikone smo uredili z računalniškim programom Microsoft Excel. Rezultati: Obveščenost in poučenost bolnikov o bolečini pred operacijo vpliva na čutenje bolečine. Bolniki so bili zelo zadovoljni z ocenjevanjem bolečine po operaciji., njihova bolečina je bila učinkovito lajšana.
Ključne besede: bolnik, bolečina, lajšanje bolečine, zdravstvena nega, kakovost
Objavljeno: 28.04.2009; Ogledov: 5331; Prenosov: 1519
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

3.
Zdravstvena nega bolnika po poškodbi hrbtenice
Mira Karčovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je sprva opredeljena topografska in funkcionalna anatomija hrbtenice, nato pa najpogostejše poškodbe le-te. Sledi kratek pregled osnovnih diagnostičnih metod in vrst zdravljenja. Poškodbe hrbtenice se najpogosteje zgodijo v delovnih okoljih, prometu in športu. Zvin vratne hrbtenice je najpogostejša poškodba hrbtenice in se zdravi konzervativno. Popolna ohromelost zgornjih in spodnjih udov (tetraplegija) je lahko posledica nestabilnih zlomov vratne hrbtenice s spremljajočo okvaro hrbtenjače. Takšne poškodbe se zdravijo operativno. Razložene so teoretske osnove zdravstvene nege in pojasnjena procesna metoda dela. Praktično izvajanje zdravstvene nege temelji na specifičnosti bolnikovega zdravstvenega stanja in problemov pri izpolnjevanju osnovnih življenjskih aktivnosti, ki jih je opredelila Virginija Henderson. Specialist zdravstvene nege je nujen član zdravstvenega in rehabilitacijskega tima, znotraj katerega opravlja samostojno zdravstveno nego in sodeluje v diagnostično – terapevtski obravnavi z izvajanjem številnih medicinsko tehničnih posegov, posebej pri hospitaliziranih in operiranih bolnikih. Namen službe zdravstvene nege je izvajati celostno in kakovostno zdravstveno nego utemeljeno na načelih stroke, humanosti, morale in etike.
Ključne besede: hrbtenica, poškodba, bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega, rehabilitacija
Objavljeno: 28.04.2009; Ogledov: 6331; Prenosov: 1361
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

4.
Bolnik z možganskim tumorjem
Mihael Borojević, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz medicinskega dela, negovalnega dela in študije primera. Prvi del predstavlja anatomijo in fiziologijo glave, vse o možganskih tumorjih, epidemiologijo, splošno klasifikacijo, etiologijo, proces razvoja, kancerogenezo in biologijo, prepoznavanje, klasifikacijo po WHO in zdravljenje možganskih tumorjev. Drugi del predstavlja specifičnost zdravstvene nege bolnika z možganskim tumorjem. Obsega zahtevno pripravo na operativni poseg, pooperativno nego in rahabilitacijo bolnikov. Diplomsko delo vključuje uporabo teorije Doroteje E. Orem; kot delno nadomestni (kompenzacijski) sistem zdravstvene nege tistih aktivnosti samooskrbe, ki jih bolnik ne more izvajati sam in pri njih potrebuje pomoč medicinske sestre. Diplomsko delo smo zaključili s študijo primera bolnice z možganskim tumorjem.
Ključne besede: možganski tumorji, bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 2704; Prenosov: 501
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

5.
Oskrba bolnika s hidrocefalusom
Mihaela Notersberg, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz medicinskega in negovalnega dela. Prvi del je medicinski in predstavlja vse o hidrocefalusu; anatomijo, fiziologijo glave ter najpomembnejše diagnostične metode, epidemiologijo, etiologijo, klinično sliko, prognozo ter zdravljenje hidrocefalusa. Drugi del je negovalni in predstavlja jedro diplomskega dela. V njem so predstavljeni negovalni procesi pri bolnikih s hidrocefalusom po operaciji, najpomembnejše negovalne diagnoze z načrtovanimi intervencijami, izvajanje negovalnih intervencij ter vrednotenje doseženih ciljev in dokumentiranje. Diplomsko delo predstavlja tudi pomembnost zdravstvene nege, ki ima pri tovrstnih bolnikih velik pomen tako pri timski obravnavi, kakor tudi pri individualni obravnavi bolnika v bolnišnici, in tudi doma.
Ključne besede: hidrocefalus, bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega
Objavljeno: 27.05.2009; Ogledov: 2461; Prenosov: 424
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

6.
Vloga diplomiranega zdravstvenika v službi helikopterske nujne medicinske pomoči
Igor Vrandečič, 2009, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji se je leta 2003 začel poskusno izvajati projekt Helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP). Namen diplomske naloge je bil predstaviti službo HNMP in vlogo, ki jo ima diplomirani zdravstvenik - reševalec. V nalogi je opravljen pregled nekaterih enot, ki izvajajo helikoptersko nujno medicinsko pomoč v Evropi. Glavni cilj diplomske naloge je bil prikaz specifičnosti dela diplomiranega zdravstvenika - reševalca. Ob tem je prikazana evalvacija dela HNMP v obdobju od junija 2003 do decembra 2006 in primerjava slovenske HNMP z nekaterimi referenčnimi službami v Evropi ter rezultati začetkov rednega dela HNMP. Za potrebe pisanja diplomske naloge smo si pridobili podatke o delovanju nekaterih tovrstnih služb v Evropi. Uporabljena je metoda retrospektivne študije podatkov o opravljenem delu projekta HNMP v Sloveniji. Dobljeni podatki so statistično obdelani s pomočjo računalniškega programa (Excel, SPSS) in so ustrezno interpretirani. Rezultati kažejo, da je diplomiran zdravstvenik eden izmed trdnih členov zdravstvenega tima, ki sodeluje v enoti HNMP in ima bistveno vlogo pri izvajanju postopkov zdravstvene nege kot tudi pri izvajanju medicinsko tehničnih posegih po naročilu zdravnika. Diplomsko delo dokazuje smiselnost rednega delovanja enote HNMP, na to kaže naraščanje prevozov in nepokritost nekaterih območij v Sloveniji z enoto HNMP. HNMP je skrajšala čas od trenutka nenadnega obolenja ali poškodbe do sprejema v bolnišnico, kar je še posebej pomembno pri stanjih, kjer odloča čas. Zaradi tega si NMP brez HNMP v Sloveniji ne znamo več predstavljati.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, helikopterska nujna medicinska pomoč, diplomirani zdravstvenik, urgentna medicina, bolnik, urgentna zdravstvena nega.
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 3209; Prenosov: 471
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

7.
POMEN UČINKOVITEGA KOMUNICIRANJA MED ZAPOSLENIMI V ZDRAVSTVU ZA VEČJE ZADOVOLJSTVO BOLNIKOV
Ksenja Dobnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je raziskovalno delo in je predstavljeno v dveh delih. Prvi del je teoretičen, drugi del pa empiričen. V teoretičnem delu smo s pomočjo obstoječe literature opredelili nekatere pojme, ki se nanašajo na komunikacijo v zdravstvu. V drugem empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je sestavljena iz dveh delov. Prvi del raziskave je namenjen bolnikom. V tem delu raziskave nas je zanimalo, kako so bolniki zadovoljni z komunikacijo zaposlenih v zdravstvu, z delom zdravnikov in medicinskih sester. Drugi del raziskave pa je namenjen zaposlenim v zdravstvu. V raziskavo so bile vključene različne delovne skupine, ki sodelujejo pri celostni obravnavi bolnika: zdravniki, medicinske sestre, zdravstveni tehniki, fizioterapevti, administrativni tehniki. V drugem delu raziskave nas je zanimalo, katere komunikacijske kanale zaposleni najpogosteje uporabljajo, s kom v svojem delovnem okolju najpogosteje komunicirajo, kakšne so vsebine teh pogovorov in kateri so dejavniki, ki vplivajo na to, da uspešno komunicirajo. Prav tako nas je zanimal tudi podatek o splošnem zadovoljstvu zaposlenih z medsebojno komunikacijo. V raziskovalnem delu so naštete tudi hipoteze, ki naj bi jih z raziskavo ovrgla ali potrdila. Kot metodo zbiranja podatkov sem uporabila anketni vprašalnik, tako za bolnike kot tudi za zaposlene. Anketni vprašalnik za bolnike je vseboval 12 vprašanj, prav tako tudi za zaposlene. Rezultati so grafično prikazani s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so sodelavci z medsebojno komunikacijo zadovoljni in da je po njihovem mnenju ni potrebno izboljšati. Tudi bolniki so zadovoljni z komunikacijo zaposlenih in menijo, da so odnosi med njimi dobri. V sklepnem delu naloge smo povzeli rezultate raziskave, o njih razpravljali in podali nekatere predloge in mnenja.
Ključne besede: - komunikacija - bolnik - zaposleni v zdravstvu - medsebojna komunikacija
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 3057; Prenosov: 1071
.pdf Celotno besedilo (453,88 KB)

8.
ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PO ZLOMU SPODNJIH OKONČIN
Lea Cesarec, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti bolnika z zlomom spodnjih okončin in tipične negovalne diagnoze, ki so za bolnika značilne. Opisali smo tudi specifičnosti zdravstvene nege pri bolniku po zlomu spodnjih okončin in sicer od sprejema in pregleda v urgentni kirurški ambulanti, do operativnega posega in po njem. V prvem delu diplomske naloge bomo opisali anatomijo spodnje okončine, diagnostiko zlomov spodnjih okončin in zdravljenje zlomov spodnjih okončin. V drugem delu diplomske naloge pa bomo predstavili zgodovinski razvoj zdravstvene nege, proces zdravstvene nege ter obravnavo bolnika po konceptualnem modelu Virginije Henderson in teoriji motivacije. Predstavili bomo tudi nekaj najpogostejših negovalnih diagnoz, ki so značilne za bolnika po zlomu spodnjih okončin, ter predstavili možne pooperativne komplikacije.
Ključne besede: spodnje okončine, zlom, bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega.
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 3773; Prenosov: 1659
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

9.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PRIKLJUČITVI BOLNIKA NA DIALIZNI APARAT
Nataša Simunič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili vlogo in naloge medicinske sestre v času pred in ob priključitvi bolnika na dializni aparat ter pomen dobrega medsebojnega sodelovanja med medicinsko sestro in bolnikom v času zdravljenja s hemodializo. Opisali smo potek dela medicinske sestre od priprave potrebnega materiala, dokumentacije in dializnega aparata za izvedbo hemodializnega zdravljenja ter pomen dobre psihične in fizične priprave bolnika na le-to. Predstavili smo najpogostejše negovalne diagnoze, ki so prisotne pri bolnikih, ki se zdravijo s hemodializo ter najpogostejše zaplete, ki lahko nastanejo med zdravljenjem. Prav tako smo v diplomskem delu želeli poudariti pomen dobre in pozitivne komunikacije ter sodelovanje bolnika pri zdravljenju. Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno (opisno) metodo dela. V diplomskem delu smo odgovorili na dve raziskovalni vprašanji in sicer da z dobro psihično pripravo zmanjšamo bolnikov strah ob priključitvi na dializni aparat ter pomen dobre preddializne edukacije za zmanjšanje zapletov med hemodializo.
Ključne besede: bolnik, medicinska sestra, dializno zdravljenje, priprava na dializo, komunikacija
Objavljeno: 21.07.2009; Ogledov: 3923; Prenosov: 640
.pdf Celotno besedilo (316,89 KB)

10.
Bolnik z alkoholno jetrno cirozo
Sebastjan Šturbej, 2009, diplomsko delo

Opis: Osrednja tema, ki smo jo obravnavali v diplomskem delu, je alkoholna jetrna ciroza ter številni zapleti, ki jih ta bolezen prinaša. V prvem, teoretičnem delu diplomskega dela smo opisali vzroke in dejavnike tveganja za nastanek jetrne ciroze, njeno prevalenco v Sloveniji, klinično sliko, diagnosticiranje in zdravljenje ter številne zaplete, ki jih povzroča. Opisali smo tudi zdravstveno nego bolnika z jetrno cirozo ter zdravstveno vzgojo alkoholika. V okviru življenjskih aktivnosti smo izpostavili najpogostejše probleme, na katere mora biti medicinska sestra pozorna, in naredili načrt zdravstvene nege. Raziskavo smo izvedli na Oddelku za bolezni prebavil Splošne bolnišnice Celje s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 19 vprašanj. Anketirali smo 35 bolnikov z alkoholno jetrno cirozo, ki so bili hospitalizirani na tem oddelku od aprila do oktobra 2008. Vsi anketirani so imeli možnost zavrnitve sodelovanja pri raziskavi. Rezultati, ki smo jih dobili z raziskavo, kažejo, da so se prvi znaki jetrne ciroze pri več kot polovici anketiranih bolnikov pojavili po 16 letih rednega pitja alkoholnih pijač. Dve tretjini anketiranih je navedlo vpliv družbe kot najpogostejši vzrok za začetek prekomernega pitja alkoholnih pijač. Najpogosteje zaužita pijača je bila vino (45,71 %). Raziskava je pokazala, da imajo bolniki zraven alkoholne jetrne ciroze tudi druge kronične nenalezljive bolezni, kot so povišan krvni tlak, povišan holesterol in trigliceride, slabe prehranjevalne navade in odklonilen odnos do športno rekreativne dejavnosti.
Ključne besede: alkohol, prekomerno pitje, alkoholna jetrna ciroza, bolnik, zdravstvena nega.
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 2932; Prenosov: 632
.pdf Celotno besedilo (690,53 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici