| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Znanje reševalcev o mehanski ventilaciji bolnika v predbolnišničnem okolju
Domen Škoflanc, 2020, diplomsko delo

Opis: Mehanska ventilacija je pomemben proces pri oskrbi kritično bolne ali poškodovane osebe. Bolnik mora biti ves čas mehanske ventilacije opazovan iz strani reševalca, katerega glavna naloga je opazovanje ter preprečevanje zapletov mehanske ventilacije, monitoriranje bolnika ter asistenca zdravniku. Zato je znanje reševalcev izredno pomembno za dobro in kvalitetno oskrbo kritično bolnih oseb. Namen zaključnega dela je predstaviti vlogo, potek dela ter znanje reševalcev pri oskrbi bolnika na mehanskem ventilatorju.Za teoretični del zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa je bila uporabljena kvalitativna metodologija, kjer smo izvedli anketiranje med reševalci na eni izmed reševalnih postaj severovzhodne Slovenije.Z raziskavo smo ugotovili, da je znanje reševalcev ustrezno. Predvsem so dobro znanje pokazali pri vprašanjih iz prakse. Težavo smo pa zasledili pri poznavanju zapletov mehanske ventilacije, kjer so anketiranci morali zaplete našteti. Mehanska ventilacija je nepogrešljiva metoda ventiliranja kritično bolnih bolnikov. Od reševalcev se zahteva in pričakuje, da z ventilatorjem znajo ravnati kadar to od njih zahteva stanje bolnika.
Ključne besede: reševalne ekipe, kritično bolni, mehansko predihavanje, reševalno vozilo
Objavljeno: 02.02.2021; Ogledov: 133; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (479,29 KB)

2.
Izdelava simulacijskega okolja za uporabo infuzijskih črpalk v enoti intenzivne terapije
Nina Mahorič, 2020, magistrsko delo

Opis: Povzetek Teoretična izhodišča: Enota intenzivne terapije je edinstveno in dinamično okolje, kjer je prisotno medicinsko osebje, ki nudi celostno obravnavo bolnika. Pri intenzivnem zdravljenju bolnikov navadno apliciramo hitro delujoča zdravila s pomočjo infuzijskih črpalk z brizgalkami. Raziskovalna metodologija in metode: Ustrezno literaturo smo pregledali s pomočjo iskanja po podatkovnih bazah zbirke PubMed in Cinahl. Za simulacijski del smo pripravili pogoje, ki čim bolj ustrezajo delovnemu okolju. Izvedli smo raziskavo o največkrat uporabljenih zdravilih in o tem, kako so v teh primerih nastavljene infuzijske črpalke. Rezultate poizvedbe smo aplicirali na simulacijo, ki je osrednja tema naloge. Uporabo infuzijskih črpalk smo simulirali v simulacijskem okolju Univerze v Mariboru, na Medicinski fakulteti. Prav tako smo ugotavljali, kakšni so tipični protokoli aplikacije zdravil na črpalkah in kako simulirati uporabo črpalke. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 28 zdravstvenih delavcev dveh intenzivnih terapij, povprečne starosti 38,5 leta in s povprečno delovno dobo 14,8 leta. Kot tri najpogosteje uporabljena zdravila, ki se aplicirajo preko infuzijskih črpalk, so navedli noradrenalin, dobutamin in lasix. Shematsko smo prikazali pravilno in varno aplikacijo zdravil preko infuzijskih črpalk, pripravo infuzijske črpalke ter pripomočke za aplikacijo terapije. Diskusija in zaključek: S pregledom literature in z delom v simulacijskem okolju smo ugotovili, da pravilna uporaba infuzijskih črpalk lahko zmanjša napake pri aplikaciji terapije, vendar je potrebni nadaljnji razvoj in izobraževanje kadra za njihovo uporabo.
Ključne besede: aplikacija terapije, kritično bolni bolnik, simulacija.
Objavljeno: 10.07.2020; Ogledov: 250; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

3.
Uporaba in učinkovitost glasbene terapije v enoti intenzivne terapije
Tanja Zadravec, 2019, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Uporaba glasbe v terapevtske namene je neinvazivna intervencija, ki v bolnišničnem okolju lahko ugodno vpliva na pacientovo psihofizično stanje, vendar ni uveljavljena v vsakdanji obravnavi perioperativnih pacientov. Zato smo se odločili na podlagi sistematičnega pregleda literature raziskati uporabo in učinkovitost glasbene terapije na doživljanje bolečine ali stresa pri pacientih, hospitaliziranih v enotah intenzivne terapije. Raziskovalna metodologija in metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene literature v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Cochrane Library, ScienceDirect, Wiley Online Library. Pri tem smo upoštevali vključitvene in izključitvene kriterije. Potek pregleda literature smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Posamične raziskave, ki so vključene v končno analizo, smo kritično ocenili s pomočjo orodja SIGN. Rezultate smo sintentizirali z uporabo metode vsebinske analize. Rezultati: Izmed 749 raziskav identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 13 člankov, od tega 12 randomiziranih kliničnih raziskav in 1 sistematični pregled randomiziranih kliničnih raziskav. Glasbena terapija je zelo uporabna metoda, saj so raziskave dokazale njeno učinkovitost pri lajšanju bolečin, poglobitvi sedacije, uravnavanju fizioloških parametrov ter zmanjšanju strahu in anksioznosti pri hospitaliziranih pacientih v enotah intenzivne terapije. Diskusija in zaključek: Glasbena terapija je primerna intervencija za obvladovanje bolečine in stresa v medsebojnem dopolnjevanju s farmakološkimi ukrepi. Potrebne so nadaljnje raziskave, saj primanjkuje dokazov o optimalnem trajanju glasbene terapije za doseganje najboljših rezultatov.
Ključne besede: kritično bolni pacient, medicinska sestra, nefarmakološke intervencije, naravni zvoki, skladbe.
Objavljeno: 19.07.2019; Ogledov: 751; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (957,99 KB)

4.
Ocenjevanje bolečine pri pacientih v intenzivni terapiji
Sara Tot, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Bolečina je vedno neprijetna izkušnja, ki nam sporoča, neko dogajanje v našem telesu. Že nekaj let se obravnava kot peti vitalni znak, nezdravljena bolečina pa lahko pušča dolgoročne posledice. Ocena bolečine je pogosto odvisna od sposobnosti ocenjevalca. Najbolj zanesljiva ocena bolečine je tista, ki jo poda pacient sam. Za oceno bolečine je na voljo veliko število različnih lestvic, ki nam omogočajo, da bolečina postane vidna. To je še posebej pomembno pri tistih pacientih, ki ne morejo sami poročati o bolečini. Ker pa se bolečina izraža kot subjektivna izkušnja, lahko pri ocenjevanju prihaja do pomot. Metodologija: Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo dela. Literatura je bila pridobljena s pomočjo podatkovnih baz PubMed in Cinahl. Uporabljen je bil sistematični pregled strokovne ter znanstvene literature. V analizo smo vključili 13 raziskav. Rezultati: Pri kritično bolnih neodzivnih pacientih in pacientih, ki ne morejo komunicirati se za oceno bolečine priporočata in največkrat uporabljata opazovalna ter vedenjska lestvica za oceno bolečine. Za oceno stopnjo budnosti se uporablja skala za merjenje stopnje agitacije in sedacije. Za čimbolj učinkovito zdravljenje je potrebno kontinuirano ocenjevanje in dokumentiranje in poznavanje orodij za ocenjevanje. Diskusija in zaključek: Ocenjevalne lestvice za ocenjevanje bolečine kritično bolnih so relativno nov pripomoček, zato so potrebne še nadaljnje študije, še posebej za tiste skupine pacientov, pri katerih so raziskave pokazale določena odstopanja. V tej smeri delujejo tudi novejše metode ocenjevanja s sodobnimi tehnikami, ki avtomatsko ocenjujejo in aplicirajo ustrezno analgetično dozo. Medicinska sestra ostaja ključna pri vrednotenju bolečine pacienta, zato potrebuje nenehno usposabljanje in izobraževanje.
Ključne besede: Ocenjevalne lestvice za oceno bolečine, odrasli kritično bolni, zdravstvena nega, medicinska sestra, dejavniki tveganja.
Objavljeno: 11.07.2019; Ogledov: 744; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (831,60 KB)

5.
Vloga medicinske sestre pri preprečevanju podhranjenosti v enoti intenzivne terapije
Sara Polenšek, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Podhranjenost je še vedno velik problem zdravstvenega varstva v Sloveniji in po vsem svetu. Zaradi umrljivosti predstavlja veliko nevarnost za bolnika. Zelo je pomembno, da pravočasno diagnosticiramo bolnike, pri katerih je podhranjenost že prisotna ali imajo visoko tveganje za njen nastanek. S tem lahko zmanjšamo zaplete in izboljšamo potek samega zdravljenja. Pri tem pa ima veliko vlogo medicinska sestra, saj skrbi za ustrezno prehranjenost bolnika. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Izvedli smo deskreptivno presečno študijo. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik, v katerem so sodelovali zaposleni v negovalnem timu na enotah za interno in kirurško intenzivno terapijo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je stopnja zavedanja o nujnosti izvajanja prehranskega presejevanja, zmerna, saj je povprečna vrednost trditev znašala 3,17. Na obeh enotah intenzivne terapije se prehransko presajanje le deloma izvaja, ker je bila povprečna vrednost teh trditev 3,83. To pomeni, da redno opravljajo meritve telesne teže in višine, ampak ne uporabljajo lestvic prehranskega presajanja, saj so to trditev ocenili z zelo nizko povprečno vrednostjo 2,32. Večina jih je mnenja, da znajo prepoznati povezanost med zapleti podhranjenosti in izidom zdravljenja, saj je bila povprečna ocena trditev 3,86. Diskusija in zaključek: Medicinske sestre imajo veliko vlogo v prepoznavanju podhranjenosti, vendar bi morale biti na oddelku bolj povezane z dietetikom in zdravnikom. Na to temo bi potrebovale dodatna izobraževanja in znanja, saj bi se s tem v delo in prepoznavo podhranjenosti še bolj vključile.
Ključne besede: bolnik, prehranjevanje, kritično bolni, prehransko presajanje, pomen prehrane.
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 753; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

6.
Pomembnost paliativne oskrbe v institucionalnem varstvu
Karmen Wirth, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Paliativna oskrba je celostna oskrba težko bolnega, ki s svojim pristopom izboljšuje kakovost življenja umirajočih. Namen magistrskega dela je izpostaviti pomen paliativne oskrbe v institucionalnem varstvu ter z raziskavo ugotoviti samooceno znanja in odnos zaposlenih do paliativne oskrbe. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Instrument za zbiranje podatkov je bil strukturiran vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 174 zaposlenih iz štirih socialnovarstvenih ustanov. S programom SPSS smo izvedli osnovne deskriptivne analize, razlike med povprečji skupin smo primerjali z Mann-Whitney U testom za neodvisne vzorce. Rezultati: Iz raziskave je razvidno, da se zaposleni zelo pogosto pri delu srečujejo s težko bolnimi in umirajočimi. Pri delu so dovolj samozavestni za izvajanje paliativne oskrbe, kar 56 % anketirancev ocenjuje svoje znanje kot dobro ali zelo dobro. 84 % anketirancev navaja, da pogrešajo možnost 24-urnega dostopa do organizirane paliativne oskrbe oziroma konzultacije s timom paliativne oskrbe. Motivirani so za sprejemanje novih kompetenc in odgovornosti v zvezi s paliativno oskrbo v 87 %. Raziskava prikazuje tudi, da ni statističnih razlik v odnosu do paliativne oskrbe med tistimi, ki so zaposleni v ustanovi s paliativnim timom, in tistimi, ki so zaposleni v ustanovi, ki takega tima nima. Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da zaposleni ocenjujejo, da imajo dovolj dobro znanje, ki so ga pridobili v največji meri s pomočjo internih predavanj in prakso. Paliativna oskrba je pomembna tema v procesu izobraževanja zdravstvenih delavcev in sodelavcev, na vseh ravneh izobraževanja in zdravstvenega varstva, zato je potrebno kontinuirano strokovno izobraževanje.
Ključne besede: oskrba umirajočih, neozdravljivo bolni, domovi za starejše, zdravstveni delavci, zdravstveni sodelavci, izobraževanje
Objavljeno: 20.08.2018; Ogledov: 587; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

7.
Difuzni peritonitis po perforaciji slepiča
Karin Ferjan, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisan difuzni peritonitis po perforaciji slepiča. Namen diplomskega dela je bil proučiti mehanizem nastanka difuznega peritonitisa po perforaciji slepiča, predstaviti zaplete difuznega peritonitisa ter opredeliti vlogo medicinske sestre pri obravnavi septičnega pacienta. Pri snovanju diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela. Na podlagi strokovne literature smo v strukturni obliki smo prikazali najnovejša spoznanja. Predstavili smo diagnostiko in težave pri postavljanju diagnoze akutnega vnetja slepiča, nastanek in zdravljenje difuznega peritonitisa po perforaciji slepiča, nastanek in zdravljenje zapletov difuznega peritonitisa ter vlogo medicinske sestre pri obravnavi septičnega pacienta.
Ključne besede: akutni abdomen, abdominalna sepsa, zapleti, enota intenzivne terapije, kritično bolni pacient
Objavljeno: 15.11.2017; Ogledov: 1982; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

8.
Določitev laktata ob postelji v urgentni ambulanti
Darinka Purg, Andrej Markota, Matej Bernhardt, 2014, strokovni članek

Opis: Laktat je produkt anaerobnega metabolizma, ki ga lahko uporabimo za odkrivanje ogroženih bolnikov. V tem primeru je pomembno hitro odkrivanje, zgodnje ustrezno zdravljenje in kontrola uspešnosti zdravljenja. Če želimo odločanje o poteku zdravljenja podpreti z izvidom laktata, mora biti zdravniku izvid na voljo v najkrajšem možnem času. Obposteljni analizatorji omogočajo hitro določitev laktata. V prispevku predstavljamo možno vlogo obposteljnih analizatorjev za laktat pri obravnavi kritično bolnih, načine določitve laktata in omejitve. Uporaba obposteljnih analizatorjev za laktat je predstavljena na primeru dveh bolnikov s sepso. V prvem primeru je šlo za 73-letno žensko, pri kateri je bil takoj določen obpostelji laktat. Pri bolnici se je razvil septični šok z večorgansko odpovedjo. Po 14 dneh zdravljenja je bila odpuščena v domačo oskrbo. V drugem primeru je šlo za 62-letnega moškega, pri katerem je bil povišan laktat ugotovljen po treh urah. Bolnik je po 5 mesecih zdravljenja v enoti intenzivne terapije umrl. V prispevku je na primeru dveh bolnikov prikazana morebitna vloga določanja laktata ob postelji pri obravnavi bolnika v urgentnih ambulantah
Ključne besede: obposteljna diagnostika, urgentna medicina, triaža, laktat, kritično bolni
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 808; Prenosov: 33
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Tkivna oksigenacija skeletne mišice pri kritično bolnih
Hugon Možina, 2015, doktorsko delo/naloga

Opis: Izhodišče. Glavni namen srčno-žilnega sistema je pripeljati dovolj kisika za presnovne potrebe vsega telesa. Neuspeh je povezan z večjo smrtnostjo. Ocena oskrbe tkiv s kisikom je nujna pri zdravljenju kritično bolnih. V vsakdanji praksi pri kritično bolnih uporabljamo invazivne metode nadzora globalne oksigenacije tkiv (zasičenosti hemoglobina s kisikom v mešani venski krvi iz pljučne arterije – SvO2, zasičenosti hemoglobina s kisikom v v zgornji votli veni – ScvO2). Bližnja infrardeča spektroskopija (NIRS) je novejša neinvazivna metoda nadzora regionalne oksigenacije tkiva. Namen. Preveriti ujemanja meritev z bližnjo infrardečo spektroskopijo (NIRS) z meritvami globalne oksigenacije tkiv pri kritično bolnih s hudim srčnim popuščanjem in pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem in dodatno hudo sepso ali septičnim šokom. Vrsta raziskave. Prospektivna opazovalna raziskava Okolje. 15-posteljni internistični intenzivni oddelek v univerzitetni terciarni bolnišnici Bolniki in preiskovanci. V raziskavo smo vključili zaporedno sprejete bolnike s hudim srčnim popuščanjem (EF manj od 40%, zagozditveni tlak v pljučni arteriji > 18 mm Hg), pri katerih so se lečeči zdravniki odločili za vstavitev plavajočega katetra v pljučno arterijo (Swan-Ganzev kateter, n = 117). V kontrolni skupini je sodelovalo 15 zdravih prostovoljcev. Posredovanje. Ishemijo roke smo povzročili s hitrim avtomatskim napihnjenjem pnevmatske manšete, nameščene okoli nadlahti. Metode in glavni rezultati. Oksigenacijo v skeletni mišici palčeve kepe smo merili neinvazivno z NIRS, hkrati pa smo iz pljučne arterije odvzeli vzorce krvi za meritev SvO2. V drugem delu preiskave smo pri bolnikih s hudo sepso ali septičnim šokom merili hitrost zmanjševanja StO2 ob zažemu nadlahti, hkrati pa merili SvO2 in ScvO2. Naše meritve tkivne oksigenacije z NIRS v skeletni mišici palčeve kepe pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem in hudo sepso (n =24) ali brez nje (n =41) po začetnem zdravljenju so pokazale večjo oksigenacijo skeletne mišice (StO2) pri bolnikih z dodatno sepso (90% proti 58%, p < 0.001). Ti bolniki so imeli večji StO2 tudi od zdravih prostovoljcev (90% proti 84%, p = 0.02). Skupini bolnikov se nista razlikovali hemodinamsko, niti po demografskih lastnostih ali stopnji obolelosti. Pri bolnikih brez sepse smo našli dobro korelacijo med StO2 in SvO2 in med StO2 in plazemskim laktatom. V tej skupini bolnikov so se dobro ujemale tudi spremembe StO2 in SvO2 v času, ugotovili pa smo, da StO2 precenjuje SvO2 z nagnjenostjo - 2.3% in natančnostjo 4.6%. Pri bolnikih z dodatno hudo sepso ni bilo najti ujemanja med StO2 in SvO2, niti med StO2 in laktatom. Zato smo v drugem delu raziskave primerjali SvO2 in ScvO2 pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem in dodatno hudo sepso ali septičnim šokom (n = 52). Vrednosti SvO2 so statistično značilno korelirale s ScvO2 (r = 0.659, p = 0.001), Bland-Altmanova analiza pa je pokazala klinično pomembno razliko med obema spremenljivkama (ScvO2 in SvO2 povprečje 72 ± 8%, ScvO2 - SvO2 razlika 9.4 ± 7.5%). Velikost razlike med ScvO2 in SvO2 je korelirala z vrednostjo plazemskega laktata v arterijski krvi (r = 0.4, p = 0.003) in hitrostjo zmanjševanja StO2 v palčevi kepi (r = 0.651, P = 0.001). Zaključki. Rezultati raziskave kažejo, da bi meritve StO2 z NIRS v skeletni mišici palčeve kepe, lahko uporabili kot hitro neinvazivno in kontinuirano zamenjavo za invazivno merjeni SvO2 pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem in ohranjeno tkivno porabo kisika (bolniki brez sepse). StO2 pa ni zanesljiva zamenjava za SvO2 pri septičnih bolnikih s hudim srčnim popuščanjem. Pri takih bolnikih bolj upočasnjeno zmanjševanje StO2 (upočasnjena tkivna poraba kisika) v skeletni mišici palčeve kepe po zažemu nadlakti, kaže na večje neujemanje SvO2 in ScvO2 pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem in sepso. Uporaba tega dinamičnega kazalca tako lahko prepreči napake pri zdravljenju.
Ključne besede: Bližnja infrardeča spektroskopija, skeletna mišica, zastojna ishemija, zasičenost s kisikom v mešani venski krvi, zasičenost s kisikom v zgornji votli veni, kritično bolni, huda sepsa, hudo srčno popuščanje, šok
Objavljeno: 16.07.2015; Ogledov: 2625; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

10.
VKLJUČITEV OTROKA S KRONIČNO BOLEZNIJO V REDNO SKUPINO VRTCA
Anja Cugmas, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen vzgojno-izobraževalni, socialno-emocionalni in medicinski vidik obravnave otrok s kroničnimi obolenji oziroma dolgotrajno bolnih otrok. Predstavljena je vključenost dečka s kronično respiratorno insuflicienco v redno skupino vrtca, kar predstavlja tako za vzgojiteljico, spremljevalko/pomočnico kot tudi za otrokove vrstnike svojevrsten izziv, kajti po zakonodaji otroci z dolgotrajnimi boleznimi sodijo med otroke s posebnimi potrebami in posledično v posebne skupine vrtca. Primer, analiziran v diplomskem delu, dokazuje, da je vključenost dolgotrajno bolnih otrok v redno skupino vrtca mogoča, vendar zahteva veliko mero potrpežljivosti in prilagajanja s strani vzgojiteljev, njihovih pomočnikov ter sovrstnikov. Potrebno je izobraževanje strokovnega kadra, da se bolezen v vrtcu lahko vodi in ne prihaja do zapletov. Kot je razvidno iz pričevanj vzgojiteljice, je pomembna tudi prostorska in časovna prilagojenost ter seveda pomoč usposobljene spremljevalke. Na tem mestu je primerno opozoriti, da samo napredek v medicini, ki omogoča veliki večini otrok, da lahko s takšno diagnozo živijo v domačem okolju in z vrstniki obiskujejo redne vrtce in šole, ni dovolj. Ob vključitvi je namreč vpletenih še mnogo več faktorjev. Zdravstveno stanje močno vpliva na dečkovo fizično in psihično stanje, zato mora biti njegovo bivanje v vrtcu prilagojeno. Potrebuje namreč celodnevno spremstvo spremljevalke in po potrebi specialne pedagoginje ter je tako vključen v prilagojene programe.
Ključne besede: dolgotrajno bolni otroci, redna skupina vrtca, vloga vzgojiteljice in spremljevalke, kronična respiratorna insuflicienca
Objavljeno: 02.06.2015; Ogledov: 1485; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (703,01 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici