SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PROMOCIJA ZDRAVJA V DELOVNEM OKOLJU IN OBVLADOVANJE ZDRAVSTVENEGA ABSENTIZMA
Anica Repolusk, 2009, diplomsko delo

Opis: Delo predstavlja pomemben del vsakdana večine aktivne in zdrave populacije. Poklic prinaša človeku dohodek, družbeni status, socialni stik in zadovoljuje njegove specifične potrebe. Ob porušenem razmerju teh naštetih dejavnikov se lahko pojavita ali beg v delo (deloholičnost) ali beg pred delom. Žal se vse prepogosto pojavlja prav slednji. Eden glavnih pokazateljev nezadovoljnosti delavcev se kaže v večanju deleža bolniških staležev. Bolniški stalež predstavlja začasno odsotnost z dela, ki so lahko medicinske in nemedicinske narave. Dejavniki, ki vplivajo na pojavnost bolniškega staleža so lahko vezani na podjetje, družbo, organizacijo in delo zdravstvene službe ter na delavca. Diplomska naloga nakazuje potrebo po prihodnjih usmeritvah na področju problematike zdravstvenega absentizma in nakazuje pomen promocije zdravja v delovnem okolju ob sodelovanju zdravstvene dejavnosti kot je medicina dela, prometa in športa. Glede na statističen podatek, da so zdravstveni izostanki še posebej visoki med zaposlenimi, starimi okrog 40 let, manj izobraženimi in med ženskami, so v sklepu predstavljeni predlogi za vrsto ukrepov, ki bi vplivali na zmanjšanje zdravstvenega absentizma.
Ključne besede: - absentizem - bolniški stalež - promocija zdravja - zakonodaja - varstvo pri delu
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 3030; Prenosov: 807
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

3.
ODSOTNOST Z DELA IN ZLORABA BOLNIŠKEGA STALEŽA
Dušica Mohorko Jug, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: Zdravstveni absentizem je v Sloveniji zelo visok in je resen problem v naši družbi.Zelo pogoste so zlorabe bolniškega staleža, ko delavci ne spoštujejo navodil za zdravljenje in opravljajo razna pridobitna dela.
Ključne besede: absentizem, bolniški stalež, zloraba bolniškega staleža, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Objavljeno: 15.03.2012; Ogledov: 2329; Prenosov: 473
.pdf Celotno besedilo (422,65 KB)

4.
5.
PRAVNI PROBLEMI V ZVEZI Z ODSOTNOSTJO Z DELA ZARADI ZDRAVSTVENIH RAZLOGOV
Maja Gašparič, 2013, diplomsko delo

Opis: Odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov ali zdravstveni absentizem v Sloveniji predstavlja problematiko, ki zahteva celovito sistemsko zakonodajno ureditev delovnopravnega in zdravstvenega področja. Zaradi nejasne zakonodajne ureditve Slovenija beleži visok delež števila izgubljenih delovnih dni za čas začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov ter visoko višino sredstev, ki se jih namenja za nadomestila plač za čas začasne zadržanosti od dela. Na potrebne zakonodajne spremembe opozarjajo predvsem delodajalske organizacije in združenja, kot je Gospodarska zbornica Slovenije, sindikati in izvajalci zdravstvenih storitev, veliko vlogo pa ima pri tem tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev oziroma zavarovancev so velikokrat določene le na splošno. Pri nadzoru in zlorabi bolniškega staleža bi bilo nujno potrebno urediti zakonodajo s točno določenimi in specifično opredeljenimi pojmi glede pravic in obveznosti, odpraviti pa bi bilo potrebno tudi pomanjkljivosti upravnega postopka pri postopku v zvezi s priznavanjem odsotnosti z dela. Nedoločene pojme in nejasna navodila vsebujejo tudi navodila o ravnanju v času začasne zadržanosti od dela, ki jih dobi zavarovanec v času bolniškega staleža. Urejene in točno določene smernice tega področja so nujno potrebne za enotno delo zdravnikov in pravilno interpretacijo navodil o ravnanju. Pogostost zlorab bolniškega staleža je visoka zaradi omejene možnosti kontrole in oteženega dokazovanja ugotovljenih primerov zlorab. Predvsem se za ureditev tega področja zavzemajo delodajalske organizacije. Nadzor bolniškega staleža je mogoč tako s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kot s strani delodajalca, vendar se obe strani soočata z nejasno zakonodajno ureditvijo in neučinkovitimi ter neznatnimi sankcijami v primeru dokazane zlorabe, saj ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na voljo le sankcijo zadržanja nadomestila plače za čas, ko se je ugotovila zloraba. S pomočjo sodne prakse lahko povzamemo razlago zakonsko določenih pojmov in podane ugotovitve sodišč so primerne smernice za pojasnitev nejasnosti zakonsko določenih pojmov. S primeri dobre prakse pa dobimo vpogled v dejanski prikaz problematike zdravstvenega absentizma in prikaz ukrepov ter aktivnosti za izboljšanje razmer in zmanjševanja zdravstvenega absentizma. S pomočjo poročil podjetij, ki jim kljub pomanjkljivi zakonodaji uspeva reševati problematiko bolniške odsotnosti, se lahko pripravi smernice za spremembo zakonodaje. V okviru primerjave ureditve odsotnosti z dela zaradi zdravstvenih razlogov držav članic Evropske Unije in Slovenije, pa lahko razberemo, da so možnosti urejanja tega področja zelo raznolike in da bi lahko Slovenija povzela v svojo zakonodajo katero od ureditev države članice Evropske unije, ki je uspešna pri obvladovanju problematike zdravstvenega absentizma. S primerjavo se dokazuje, da je možnosti drugačne ureditve veliko in da do cilja ne vodi le ena pot. Problematika zdravstvenega absentizma v Sloveniji ni nerešljiva, bila bi pa tudi glede na trenutne slabe finančne razmere v državi nujno potrebna.
Ključne besede: odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov - zdravstveni absentizem – bolniška odsotnost – bolniški stalež – nadomestilo plače – zloraba bolniškega staleža – nadzor bolniškega staleža – primeri dobre prakse
Objavljeno: 28.08.2013; Ogledov: 1366; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (411,83 KB)

6.
PRAVNA SREDSTVA DELODAJALCA ZOPER ODLOČITVE ZDRAVNIŠKE STROKE GLEDE BOLNIŠKE ODSOTNOSTI DELAVCA
Miha Kuplenik, 2014, diplomsko delo

Opis: Delavčeva odsotnost zaradi bolezni in poškodbe je vsekakor okoliščina, ki pomeni trčenje interesa delavca in delodajalca. Delavec ima pravico do odsotnosti z dela in hkrati pravico do nadomestila plače, ki mu zagotavlja dohodkovno varstvo v primeru socialnega primera. Obe pravici ovirata interese delodajalca, a jih mora delodajalec skladno z zakonom spoštovati. Oviranje in poseganje v interes delodajalca se kaže predvsem v tem, da mora delodajalec reorganizirati delovni proces zaradi manjkajočega delavca, kar je lahko povezno z dodatnimi stroški. Pri tem pa ne smemo pozabiti izplačila nadomestila plače, ki gre v prvih 30 dneh v breme delodajalca. V takšni situaciji, ko se posega in ovira interes delodajalca zaradi zdravstvenih razlogov na strani delavca, se prvemu postavlja vprašanje, kako zavarovati svoje lastne interese. Zato je pomembno poznavanje pravnih možnosti, ki jih prava ureditev daje delodajalcu. Na eni strani so to pravna sredstva, ki jih ima delodajalec na voljo proti zdravniškim odločitvam. Kljub temu da je sodelovanje delodajalca zelo omejeno v postopkih ugotavljanja delavčeve (ne)zmožnosti za delo, ima delodajalec na voljo zahtevek za presojo ocene osebnega zdravnika, pritožbo zoper odločbo imenovanega zdravnika, tožbo zoper odločbo zdravstvene komisije in redna ter izredna pravna sredstva zoper sodne odločbe. Vendar pa se glede omenjenih pravnih sredstev pojavljajo očitki o neučinkovitosti tovrstnih sredstev. Po drugi strani ima delodajalec za zavarovanje svojih interesov pravico do nadzora bolniškega staleža, ki ga lahko izvaja sam ali preko pooblaščenega zasebnega detektiva. Uporaba slednjega instituta je v praksi pogostejša, kakor pravna sredstva zoper zdravniške odločitve. Verjetno tudi zato, ker je za zavarovanje interesov delodajalca nadzor bolniškega staleža učinkovitejši. Vendar pa se mora delodajalec pri nadzoru seznaniti s celotno vsebino začasne zadržanosti od dela, kar pa mu omogočajo navodila zdravniške stroke. Pri tem mora upoštevati tudi možnost naknadne odobritve bolniškega staleža v določenih primerih. Slednje je pomembno, da o zlorabi bolniškega staleža ne sklepa prehitro, kar lahko pripelje do nezakonitih delodajalčevih ukrepov. Med njimi sta najpogostejša izredna in redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar pa se lahko razume tudi kot pravno sredstvo, s katerim delodajalec zavaruje svoj interes v dani situaciji.
Ključne besede: zdravniške odločitve, pravna sredstva, nadzor, zloraba, bolniški stalež, nadomestilo plače, nezmožnost za delo, zdravstveno zavarovanje, bolezen
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 1073; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

7.
Vpliv bolnišniškega staleža, invalidnosti in mnenja pooblaščenega zdravnika o delazmožnosti na odločanje delodajalca med procesom kadrovskega prestrukturiranja tipične delniške družbe
Andrea Margan Čačić, 2016, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča. V času gospodarskega prestrukturiranja in krize je veliko delavcev odpuščenih ali premeščenih na nova delovna mesta. Na odločitev delodajalca, koga bo odpustil in koga premestil, lahko vpliva tudi zdravje delavca. Zaradi varovanja osebnih podatkov delodajalci praviloma ne vedo, kako zdravi ali bolni so delavci, zato se pri védenju o tem lahko odločajo le na podlagi kazalnikov zdravja, ki so jim dostopni. Ti so: bolniški dopust, spričevalo pooblaščenega zdravnika in kategorija invalidnosti. Cilj raziskave je ugotoviti, kako objektivni kazalci zdravstvenega stanja delavcev, do katerih ima delodajalec dostop, vplivajo na odločanje delodajalca v procesu kadrovskega prestrukturiranja podjetja (premeščanje/odpuščanje). Metode. Značilno slovensko podjetje s 1000 zaposlenimi je v letu 2005 začelo kadrovsko prestrukturiranje, ki je vključevalo zmanjševanje števila zaposlenih in premeščanje na druga delovna mesta znotraj podjetja. Narejene so bile štiri vgnezdene študije primerov s kontrolami. Izhodiščno opazovano populacijo predstavlja 885 delavcev, ki so bili na dan 1. 1. 2005 vsaj eno leto zaposleni za nedoločen čas v opazovani tipični delniški družbi. Kot primera sta bili opredeljeni dve skupini delavcev: delavci, ki jih je delodajalec v opazovanem obdobju premestil na drugo delovno mesto, in delavci, ki jim je odpovedal pogodbo o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga. Kontrola so bili delavci iz preostale kohorte, usklajeni po socialnem statusu, spolu in starosti. Rezultati. Rezultati kažejo, da na odločitev delodajalca o izbiri delavcev najbolj vplivata kategorija invalidnosti in dolgotrajni bolniški dopust. Delovni invalidi in delavci, ki so bili na bolniškem dopustu ≥ 30 dni, imajo manj možnosti, da bodo premeščeni na novo delovno mesto, in več, da bodo odpuščeni. Multivariatna analiza je pokazala, da se obeti za prenehanje delovnega razmerja povečajo v prisotnosti dveh dejavnikov tveganja (bolniški dopust ≥ 30 dni in omejitev zmožnosti za delo). Zaključek. V raziskavi smo dokazali, da kazalniki zdravja, do katerih ima dostop delodajalec, vplivajo na odločanje delodajalca v procesu prestrukturiranja podjetja, kar kaže na direktno obliko zdravstvene selekcije.
Ključne besede: delniške družbe, prestrukturiranje, delavci, prenehanje delovnega razmerja, premeščanje delavcev, zdravstveno stanje, kazalniki, bolniški stalež, invalidnost, delovna sposobnost, disertacije
Objavljeno: 28.11.2016; Ogledov: 667; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

8.
VPLIV ZMANJŠANE DELAVČEVE ZMOŽNOSTI ZA DELO NA DELOVNO RAZMERJE
Urška Gliha, 2016, magistrsko delo

Opis: Zmožnost za delo se ugotavlja v okviru treh med seboj ločenih postopkov, in sicer v okviru varnosti in zdravja pri delu z namenom ugotavljanja zmožnosti za delo na delovnem mestu po pogodbi o zaposlitvi, v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja v zvezi z odreditvijo začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni ter v okviru obveznega invalidskega zavarovanja v zvezi z ugotavljanjem invalidnosti. Kot še posebej problematičen se v praksi kaže postopek v okviru varnosti in zdravja pri delu, ko izvajalec medicine dela ugotovi delavčevo začasno zmanjšano zmožnost za delo. Izvajalec medicine dela lahko ugotovi, da je delavec zmožen le delno opravljati svoje delo na svojem delovnem mestu ali da lahko delavec sicer dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa je v celoti nezmožen opravljati delo na delovnem mestu v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali da je delavec nezmožen za delo, hkrati pa se lahko zgodi, da v teh primerih ni odrejena delna ali popolna zadržanost z dela zaradi bolezni. Če pride do tega, je delodajalec nesorazmerno (pretirano) finančno obremenjen, saj pravna ureditev teh primerov ne predvideva in ne ureja, pomanjkljivo pa ureja tudi sodelovanje med posameznimi specialisti medicine. Naloga se ukvarja z analizo veljavne pravne ureditve v zvezi z delavčevo zmožnostjo za delo, analizira postopke ugotavljanja zmožnosti za delo ter analizira in predlaga možne rešitve in ukrepe v omenjenih primerih.
Ključne besede: zmožnost za delo, izvajalec medicine dela, zmanjšana zmožnost za delo, začasna zadržanost z dela zaradi bolezni, bolniški stalež, postopek ugotavljanja zmožnosti za delo, nezmožnost za delo, invalidnost, odpoved
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 952; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (914,26 KB)

9.
Vloga detektiva pri opravljanju kontrole in nadzora bolniškega staleža
Boštjan Ban, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava vlogo detektivskega poklica na področju kontrole in nadzora bolniškega staleža nad zaposlenim delavcem. Za pravilno in strokovno razumevanje vloge detektiva in detektivskega poklica so na začetku naloge opredeljeni temeljni pojmi, kot so detektiv, detektivska dejavnost, delovno področje detektiva, upravičenja detektiva, prepovedi detektiva, bolniški stalež, bolniška odsotnost, bolniški dopust, posledice izkoriščanja bolniškega staleža, kontrola in nadzor bolniškega staleža, slovenska zakonska ureditev bolniškega staleža, zloraba bolniške odsotnosti z dela in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Skozi diplomsko nalogo je bilo ugotovljeno, kdo lahko opravlja detektivsko dejavnost in s katerimi metodami dela se pri svojem vsakdanjem delu srečuje. V nadaljevanju je bil podrobneje preučen bolniški stalež oziroma bolniška odsotnost zaposlenega z dela ter dejavniki izkoriščanja bolniške odsotnosti. V diplomski nalogi je bila temeljno opredeljena kontrola bolniškega staleža in nadzor bolniškega staleža, ugotovljene so bile razlike med tovrstnim detektivskim delom in oba pojma podrobneje opisana. Razčlenjena je bila slovenska zakonodaja na področju bolniške odsotnosti, s katero se detektivi srečujejo pri svojem delu. Opisan je bil tudi temeljni institut pri opravljanju kontrole in nadzora bolniškega staleža, to je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Največji poudarek v diplomski nalogi temelji na bolniškem staležu, saj je zloraba pravice o zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe najbolj obsežna vrsta detektivskega dela med detektivi. Zaradi boljše opredelitve in lažjega razumevanja tematike ter potrditve ugotovitev so v diplomski nalogi predstavljeni štirje detektivski primeri nadzora bolniškega staleža in en primer sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča. Diplomska naloga vsebuje tudi intervju, ki je bil posredovan štirinajstim slovenskim detektivom.
Ključne besede: zasebno varovanje, detektivska dejavnost, detektivi, naloge, pooblastila, nadzor, bolniški stalež, diplomske naloge
Objavljeno: 25.10.2017; Ogledov: 426; Prenosov: 128 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici