| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SLABOVIDEN STAROSTNIK V DOMAČEM OKOLJU
Petra Stopar, 2010, diplomsko delo

Opis: Slabovidnost je obolenje, ki najbolj prizadene starejšo populacijo, kjer so v ospredju težave, ki spremljajo njihove spremembe na telesnem, psihičnem in socialnem področju. Z napredovanjem bolezni so izražene spremembe samopodobe, ker z omejevanjem gibljivosti in nesamostojnostjo pri telesnih naporih niso več zmožni samostojnega življenja. V študiji primera smo uporabili opisno metodo dela s pomočjo anketnega vprašalnika in intervjuja slabovidne starostnice v domačem okolju. Informacije smo pridobili tudi z opazovanjem in ocenjevanjem zdravstvenega in emocionalnega stanja bolnice ter njenega bivalnega okolja. Slaboviden starostnik je zelo odvisen od pomoči drugih. Bolnica in ostali člani družine zelo dobro medsebojno sodelujejo in si medsebojno pomagajo ter vzpodbujajo pri vsakodnevnih opravilih. Opazno je, da bolnici največ pomoči nudi mož. Medsebojno razumevanje jo motivira k neodvisnosti pri bivanju v domačem okolju. Življenje bolnice v domačem okolju narekuje, da tudi družina potrebuje pomoč medicinske sestre, ki vstopa v obravnavo družine, jo spremlja, svetuje in uči razumeti spremembe slabovidnosti. Dokazano je, da je naloga družine pri bolnici vezana na fizično, psihično in socialno oskrbo in zdravstveno stanje. Pomembno je varovanje in stalno spremljanje ter vzpodbujanje aktivnosti za samostojnost pri življenju v domačem okolju.
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, slabovidnost, slepota, bolezni in poškodbe oči, družina, medicinska sestra
Objavljeno: 11.05.2010; Ogledov: 2272; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (691,53 KB)

2.
Starostnik in uporaba tehničnih pripomočkov pri gibanju
Dušanka Šverc, 2011, diplomsko delo

Opis: Starostniki so osebe starejše od 65 let. Staranje in manjšanje telesnih dejavnosti povzročijo spremembe v gibalnem sistemu, predvsem zmanjšanje prožnosti mišičja celotnega telesa, mišične moči in tonusa predvsem spodnjih udov in slabša se koordinacija gibov. Pri starostnikih se slabša funkcija čutil (vid in sluh) in zmanjšujejo kognitivne sposobnosti. Zaradi osteoporotičnih kosti se v starosti spremeni tudi oblika in drža telesa. Hoja pri starostnikih je manj varna in prihaja do pogostejših padcev in z njimi povezanih poškodb. Starostniki uporabljajo tehnične pripomočke za gibanje, ki jim podprejo oslabele spodnje ude in zmanjšujejo obremenitve kolka, kolena in gležnja. V diplomskem delu smo predstavili najpogostejše okvare in bolezni gibal pri starostnikih, spremembe gibalne sposobnosti starostnikov, poškodbe pri gibanju in preventivo le-teh, nekatere značilnosti uporabe tehničnih pripomočkov za gibanje in vlogo medicinske sestre v obravnavi mobilnosti starostnika v procesu zdravstvene nege. Z anketnim vprašalnikom smo zajeli 30 starostnikov oskrbovancev Sončnega doma, družbe za storitve d. o. o. v Mariboru, ki uporabljajo tehnične pripomočke za gibanje. Podatke smo analizirali z deskriptivno metodo. Starostniki uporabljajo različne tehnične pripomočke, ki jim pomagajo, da se lažje gibljejo in da se počutijo bolj samozavestne, in le minimalni odstotek preiskovancev ni zadovoljnih z njihovo uporabo. Tehnični pripomočki imajo velik pomen v vzdrževanju pokretnosti in samostojnosti starostnikov pri opravljanju vsakodnevnih življenjskih dejavnosti ter tako izboljšajo kakovost življenja. Medicinska sestra ima pomembno vlogo v obravnavi pokretnosti starostnikov, saj nadzira vitalne funkcije, pozna kontraindikacije in omejitve pri gibanju, sodeluje pri izbiri in predpisu tehničnih pripomočkov za gibanje ter nadzira varno uporabo le-teh.
Ključne besede: starostnik, bolezni in poškodbe gibal, gibalna oviranost, tehnični pripomočki za gibanje, preventiva padcev, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 11.11.2011; Ogledov: 3572; Prenosov: 714
.pdf Celotno besedilo (970,72 KB)

3.
Vpliv zdravstvenih obolenj krav molznic kmetije na prodano količino mleka
Vesna Bačovnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V raziskavi smo proučevali tehnologijo reje krav molznic, v kateri so zdravstvena obolenja zelo problematična. Posledično je zaradi tega manj namolzenega mleka in manjši dohodek pri prodaji mleka. Zdravljena krava je v karenci, mleko takrat ni primerno za prehrano ljudi, večji je tudi izdatek za veterinarske storitve. Kontrola mlečnosti AT4 rejcu omogoča, da lahko sproti določa krmne obroke glede na doseženo prirejo. Želeli smo ugotoviti pojav zdravstvenih obolenj pri kravah molznicah na kmetiji. V letu 2008 je bilo 50 obolenj, od tega je bilo kar 17 mastitisov in 10 poporodnih parez. V letu 2009 pa je bilo 24 obolenj, od tega je bilo 7 bronhitisov in 6 mastitisov. Delež obolenj v letu 2008 je bil 11,71 %, v letu 2009 pa 6,49 %. Leta 2008 je bilo povprečno 1,52 zdravljenj na kravo, leta 2009 pa je bilo povprečno 0,81 zdravljenj na kravo. Ugotovili smo, da je bilo 6344,9 litrov oporečnega mleka v letu 2008, v letu 2009 pa le 3026,6 litrov. Ugotovili smo tudi, da je bilo v letu 2008 za 2245,75 € manjši dohodek zaradi zdravstvenih obolenj, v letu 2009 pa za 831,45 €, upošteval se ni noben izdatek. Izračunali smo tudi vpliv oporečnega mleka na prodano mleko. V letu 2008 je bil 2,74 % vpliv. V letu 2009 pa je bil vpliv oporečnega mleka na prodano mleko 1,54 %.
Ključne besede: Krave molznice, bolezni, poškodbe, karenca
Objavljeno: 28.02.2011; Ogledov: 1464; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (331,67 KB)

4.
Starostnik s težavami pri gibanju
Maja Zorko, 2013, diplomsko delo

Opis: Za današnje 21. stoletje je značilno, da živimo v obdobju, kjer narašča število starostnikov. Zaradi daljšega življenja pa se pri njih stopnjujejo bolezni, poškodbe in težave, ki se kažejo pri izvajanju vsakdanjih aktivnostih. Starostniki tako postajajo delno ali v celoti odvisni od tuje pomoči, zato jih veliko živi v domovih za starejše občane. Z diplomskem delom smo želeli predstaviti problematiko starostnikov s težavami pri gibanju. Ugotavljali smo ali zdravstveni delavci v domu starejših občanov namenijo dovolj časa osveščanju o pomenu redne telesne aktivnosti pri starostnikih. Prav tako smo želeli ugotoviti, če se starostniki s težavami pri gibanju zavedajo pomena redne telesne aktivnosti za ohranjanje njihovih psihofizičnih sposobnosti. Iskali smo možne rešitve, ki bi pripomogle, da bi se starostniki s težavami pri gibanju boljše zavedali svojih bolezni ter ovir, ki so z njimi povezane. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. V diplomskem delu so prikazani rezultati raziskave, izvedene v mesecu septembru 2012 med 31 zaposlenimi zdravstvenimi delavci Doma starejših Idila d.o.o. Želene podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 17 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Rezultati raziskave so pokazali, da zdravstveni delavci namenijo dovolj časa osveščanju o pomenu redne telesne aktivnosti pri starostnikih s težavami pri gibanju. Prav tako smo ugotovili, da se starostniki s težavami pri gibanju zavedajo pomena redne telesne aktivnosti za ohranjanje njihovih psihofizičnih sposobnosti, vendar se telesnih aktivnostih in interesnih dejavnosti udeležijo največkrat takrat, kadar so te izvedene v skupinah. Iz raziskave je zaslediti dejstvo, da so starostniki premalo poučeni o svoji bolezni in omejitvah pri gibanju, vendar pa so dobro seznanjeni z uporabo tehničnih pripomočkov za lažje gibanje.
Ključne besede: starostnik, staranje, gibanje, bolezni in poškodbe gibal, medicinska sestra.
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 1424; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

5.
6.
Oblačila za gibalno ovirane osebe
Julija Poličnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava težje bolezni in poškodbe gibalnega sistema, med katere sodijo poškodba hrbtenjače,amputacija,možganska kap,cerebralna paraliza,Parkinsonova bolezen,multipla skleroza in nekatere druge.posledica teh poškodb in bolezni je tudi gibalna oviranost,pri kateri prizadeti posamezniki za lažje funkcioniranje in boljše rezultate zdravljenja potrebujejo prilagojena oblačila.Le-ta morajo biti funkcionalna,enostavna za vzdrževanje,estetska in takšna, da uporabniku zagotavljajo splošno udobje ter nezaznamovano vključenost v družbo. značilna gibalna oviranost pri osebah z nekaterimi poškodbami in boleznimi ter pri starostnikih, nas lahko vodi do skupnih smernic za oblikovanje in krojenje oblačil, ki so jim namenjena in do najprimernejših materialov za tovrstna oblačila.
Ključne besede: bolezni/poškodbe gibalnega sistema, funkcionalna omejenost, prilagojena oblačila, kroji
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 530; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici