| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 209
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv pandemije covid-19 na zadovoljstvo zaposlenih v zasebnem sektorju
Neža Žugelj Gašperšič, 2021, diplomsko delo

Opis: V zadnjem letu in pol je življenje spremenila prisotnost koronavirusne bolezni Covid-19. Podjetja so morala v kratkem časovnem obdobju prilagoditi poslovne procese in reorganizirati delo zaposlenih. V diplomskem delu je raziskan vpliv pandemije koronavirusne bolezni Covid-19 na zadovoljstvo zaposlenih v zasebnem sektorju. V diplomskem delu se ugotavlja, ali so spremembe, ki so jih uporabila podjetja, vplivale na zadovoljstvo zaposlenih. V času pandemije je skrb za zadovoljstvo zaposlenih še bolj otežena kot sicer, saj se tudi podjetja spopadajo z nepredvidljivostjo prihodnosti in nestabilnostjo razmer. Raziskava je izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika med zaposlenimi v zasebnem sektorju. Rezultati kažejo, da človeški stik na delovnem mestu vpliva na zadovoljstvo zaposlenih. Možno je opaziti tudi, da so se organizacijske klime v podjetjih spremenile, vendar so zaposleni v večini z delom zadovoljni in za delo motivirani. Raziskava kaže, da nepredvidljivost razmer na zaposlene vpliva negativno in viša raven stresa. Hkrati so zaposleni z ukrepi podjetij za spopadanje s krizo zadovoljni. Možno je bilo opaziti še, da podjetja v večini zaposlenim niso nudila podpore in da niso skrbela za njihovo zadovoljstvo. V veliki meri so zaposleni v zasebnem sektorju kljub pandemiji koronavirusne bolezni Covid-19 z zaposlitvijo zadovoljni, vendar nepredvidljivost prihodnosti, nestabilnost zaposlitve in pomanjkanje človeškega stika na delovnem mestu negativno vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih.
Ključne besede: zadovoljstvo zaposlenih v zasebnem sektorju, pandemija koronavirusne bolezni COVID-19, dejavniki zadovoljstva, koronavirus
Objavljeno: 24.09.2021; Ogledov: 20; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (892,09 KB)

2.
Združena logistika pri nadzoru in obvladovanju bolezni v begunskih centrih
Ljubica Marjanović, 2021, magistrsko delo/naloga

Opis: Republiko Slovenijo je v letu 2015 zajela migrantska kriza. Po zaprtju migrantske poti in prehoda v sosednje države je v letu 2016 v Slovenijo prešlo rekordno število migrantov, kar je s sabo prineslo številne težave in nove izzive. Oblasti so se morale soočiti z novimi izzivi ureditve nadaljnjega prehoda beguncev ter z izzivom nastanitve vseh, ki so našo državo prečkali ali želeli v njej ostati. Poleg logističnih izzivov so migranti s sabo prinesli tudi nove izzive na področju zdravstva. Prebivalci držav v razvoju so s sabo prinesli tudi nevarnost možnosti ponovnega pojava bolezni, ki so bile pri nas predhodno že izkoreninjene. Poleg tega so številne poškodbe, prehladi in druga obolenja, pa tudi pomanjkljive informacije o preteklem zdravstvenem stanju posameznih migrantov vrgle novo luč na današnji zdravstveni sistem v Sloveniji. V magistrski nalogi smo pripravili analizo enega izmed težjih obdobji v zgodovini Slovenije ter preverili težave in rešitve, ki jih je v zdravstveni sistem pripeljala migrantska kriza. Na koncu smo podali oceno predlaganih rešitev in njihovo smiselnost ter uspešnost, dodali pa smo tudi predloge izboljšav, ki bi jih bilo potrebno upoštevati v primeru naslednje podobne situacije.
Ključne besede: begunci, migranti, nalezljive bolezni, migrantska kriza, zdravstveni sistem, Slovenija
Objavljeno: 24.09.2021; Ogledov: 9; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

3.
Medicina, pravo in družba
2021

Opis: Monografija 'Medicina, pravo in družba: sodobne dileme IV' predstavlja že četrto znanstveno monografijo te vrste. Tokratna monografija prinaša aktualne prispevke, povezane z osrednjo temo odgovornosti v zdravstvu. Avtorji v svojih prispevkih analizirajo in polemizirajo o različnih odprtih pravnih, etičnih in medicinskih vprašanjih in dilemah, s katerimi se srečuje danes zdravstvo, tako v Sloveniji, kakor tudi v primerjalnopravnih ureditvah in na globalni ravni. Vsebuje prispevke, ki s svojo vsebino posegajo na področje izbranih vprašanj civilnopravne in kazenskopravne odgovornosti (npr. zdravniške zbornice, zdravnikov, zdravstvenih delavcev, pacientov,…), evtanazije, nadomestnega materinstva in duševnega zdravja. Druga skupina prispevkov je posvečena temam, ki povezujejo pravo, šport in medicino (npr. sprememba spola, doping, delovnopravna vprašanja športnikov, odgovornost v športu,…). Tretjo skupino pa tvorijo prispevki, ki se nanašajo na teme, povezane z nalezljivimi boleznimi (Covid-19, SARS, H1N1, Ebola …) in z izbranimi vidiki glede zdravil (financiranje zdravil, iskanje novih zdravil, farmacevtsko pravo…).
Ključne besede: odgovornost, varnost, športno pravo, farmacija, nalezljive bolezni
Objavljeno: 28.06.2021; Ogledov: 107; Prenosov: 6
URL Povezava na datoteko

4.
Obravnava navidezno zdravih posameznikov v ambulanti družinske medicine
Nastja Robnik Slemnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zdravstveni tim v ambulantah družinske medicine ima pri preventivi v zdravstvenem sistemu velik pomen. Prej ko bomo odkrili kronično nenalezljivo bolezen, prej bomo lahko pravilno ukrepali in s tem pripomogli h kakovostnejšemu načinu življenja naših ljudi. Namen raziskave temelji na spremljanju lastnega zdravja pri posameznikih, ki se niso zavedali, da že imajo eno izmed kronično nenalezljivih bolezni. Zanimalo nas je, pri kateri starosti posameznika se najpogosteje odkrijejo bolezni ter pripravljenost posameznikov k sodelovanju za izboljšanje lastnega zdravja in opustitev slabih življenjskih navad. Raziskovalna metoda: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Za raziskavo smo uporabili kvantitativno metodologijo s pomočjo anketnega vprašalnika. Razdelili smo 100 anket, ki smo jih s pomočjo programa Excel obdelali z opisno statistiko in jih pisno ter grafično predstavili. Rezultati: Z raziskavo ugotavljamo, da lahko prav v vsakem starostnem obdobju zbolimo za kronično nenalezljivo boleznijo, da pogosto zbolevajo ljudje že od 40. leta starosti naprej. Odkrili smo tudi, da posameznikova opažanja in spremljanja zdravja doma lahko primerjamo s končnimi diagnozami v ambulantah družinske medicine. Posamezniki se delno zavedajo svojega zdravja, vendar po ugotovitvah mladi od 30. leta dalje površno spremljajo svoje zdravje in se ne zavedajo posledic v starejšem obdobju. Diskusija in zaključek: Pomembno je, da se posamezniki zavedajo svojega zdravja in da začnejo živeti zdravo že v mladih letih, saj bodo le tako podaljšali kakovost svojega življenja v zrelih letih.
Ključne besede: diplomirana medicinska sestra, kronično nenalezljive bolezni, preventiva
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 183; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (646,59 KB)

5.
Preventivni ukrepi in ukrepi ob izbruhu nalezljivih bolezni v podjetjih
Elizabeta Kadunc, 2021, magistrsko delo

Opis: Nalezljive bolezni so od nekdaj zaznamovale življenja ljudi in njihove navade. V novodobnem času smo v nekaterih panogah pozabili na pomembnost izvajanja preventivnih ukrepov in ukrepov ob izbruhu nalezljivih bolezni ter se nismo zavedali, kako močan vpliv lahko imajo te bolezni na gospodarstvo in človeka. Ob pojavu pandemije bolezni COVID-19 se zdi, da veliko podjetij ni bilo pripravljenih in niso imela določenih protokolov, kako se soočiti s tem tveganjem. Z magistrskim delom smo želeli raziskati, ali se v podjetjih v Sloveniji izvajajo kakršnikoli preventivni ukrepi za preprečevanje nalezljivih bolezni, kakšen pristop imajo, ko se pojavi nalezljiva bolezen, in kakšen odnos do njih imajo zaposleni. V prvem delu raziskave smo opravili pregled literature in obstoječe zakonodaje na področju nalezljivih bolezni, vezane na delodajalce in delavce. V drugem delu smo izvedli raziskavo z anketiranjem zaposlenih. Anketo smo izdelali na spletni strani 1ka.si in jo delili prek elektronske pošte in različnih družabnih omrežij. Po končanem anketiranju smo podatke uredili in postavili raziskovalne hipoteze, ki smo jih preverili s pomočjo statističnih preizkusov. Za izvajanje statistične obdelave smo uporabili program SPSS. Na osnovi rezultatov raziskave smo ugotovili, da so preventivne ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni pred COVID-19 izvajali predvsem v panogah, kjer je to zakonsko določeno, po pandemiji pa je moč zaznati ukrepe v večini podjetij. Podjetja so se v večini držala izvajanja preventivnih ukrepov, ki so jih predpisali državni organi. Zaposleni v podjetjih so se v povprečju strinjali z ukrepi in jih upoštevali. V prihodnje bi bilo smiselno, da so podjetja bolje pripravljena na situacije, kot so nalezljive bolezni, saj smo bili priča, kako močno to lahko vpliva na njihovo delovanje. Med prioritete podjetij bi zato bilo smiselno uvrstiti skrb za zaščito pred nalezljivimi boleznimi
Ključne besede: nalezljive bolezni, preventivni ukrepi, COVID-19, zaposleni, podjetja
Objavljeno: 25.02.2021; Ogledov: 472; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

6.
Opolnomočenje pacienta – pomemben element obvladovanja kroničnih nenalezljivih bolezni
Petra Krčovnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Stopnja opolnomočenosti vpliva na število kroničnih nenalezljivih bolezni in je povezana z determinantami zdravja. Namen magistrskega dela je bil raziskati stopnjo opolnomočenosti kroničnih pacientov ter povezanost med determinantami zdravja in opolnomočenostjo. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Za ugotavljanje stopnje opolnomočenosti sta bila uporabljena validirana anketna vprašalnika. Raziskava je potekala v treh ambulantah družinske medicine in eni ambulanti splošne medicine, sodelovalo je 201 anketirancev z vsaj eno kronično nenalezljivo boleznijo. Podatki so bili statistično obdelani s programom SPSS, za preverjanje hipotez sta bila uporabljena Kruskal-Wallis H test in Mann-Whitney U test. Rezultati: Stopnja opolnomočenosti anketirancev je visoka (M = 74,72; SD = 20,05). Sodelujoči dosegajo na vseh dimenzijah opolnomočenja povprečno visoko stopnjo opolnomočenosti ter so zadostno aktivni v skrbi za svoje zdravje. Obstajajo statistično pomembne razlike v opolnomočenosti glede na stopnjo izobrazbe (χ2(2) = 44,091; p < 0,001) in starost (χ2(2) = 25,718; p < 0,001), medtem ko glede na spol ni bilo ugotoviti statistično pomembnih razlik (U = 4867,500; p = 0,658) v stopnji opolnomočenosti. Razprava in sklep: V raziskavi je bilo ugotovljeno, da se večina anketirancev sooča z multimorbidnostjo. Za dvig stopnje opolnomočenosti je nujno prepoznavanje dejavnikov opolnomočenja, aktivna vključitev pacienta v zdravstveno obravnavo ter pogostejša udeležba v ambulanti družinske medicine. V teoriji še vedno opolnomočenje težko opredelimo, v empiričnem pristopu pa ne obstaja enotno merilo za oceno opolnomočenosti kroničnih pacientov, zato so potrebne nadaljnje študije ter izvedba intervencij za izboljšanje stopnje opolnomočenosti in dvig kakovosti življenja kroničnih pacientov.
Ključne besede: Kronične nenalezljive bolezni, opolnomočenje, zdravstvena nega, merjenje opolnomočenja, samooskrba.
Objavljeno: 02.02.2021; Ogledov: 223; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (617,89 KB)

7.
Strojno učenje za podporo bolj učinkovitega postopka diagnoze bolezni
Jure Kučer, 2020, magistrsko delo

Opis: Razširjenost trenda masovnega hranjenja podatkov na različnih področjih znanosti omogoča vse naprednejšo uporabo metod strojnega učenja za iskanje novega znanja. Magistrsko delo zajema predstavitev osnovnih konceptov in tehnik za obdelavo podatkov, obravnavo manjkajočih vrednosti in končno uporabo pri učenju popularnejših algoritmov strojnega učenja z namenom klasifikacije laboratorijskih meritev pacientov. Primerjani sta uspešnost klasifikacijskih modelov naivni Bayes, k-najbližjih sosedov, odločitveno drevo, metoda podpornih vektorjev, naključni gozd, nevronska mreža, Adaboost in Adabagg ter vpliv metod podvzorčenja, nadvzorčenja in SMOTE za balansiranje učnih podatkov. Implementiran je tudi grafični vmesnik za vnos meritev, klasifikacijo, pregled rezultatov in pomembnosti lastnosti.
Ključne besede: strojno učenje, diagnoza bolezni, klasifikacija, diabetes
Objavljeno: 04.01.2021; Ogledov: 161; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

8.
Prostorski vidiki izpostavljenosti Slovencev klopnemu meningoencefalitisu in lymski boreliozi v luči podnebnih sprememb
Daša Donša, 2020, magistrsko delo

Opis: Klopi so, takoj za komarji, drugi najpomembnejši prenašalci nalezljivih bolezni, zaradi česar nedvoumno igrajo pomembno vlogo pri ogrožanju javnega zdravja. V Evropi kot najbolj pogosti klopni bolezni veljata lymska borelioza in klopni meningoencefalitis, katerih vektor je navadni oz. gozdni klop (Ixodes ricinus), ki je na območju Slovenije splošno razširjena vrsta. Slovenija predstavlja endemično regijo tako za lymsko boreliozo, kot tudi za klopni meningoencefalitis, prav tako pa spada med države z najvišjo zabeleženo incidenco obeh omenjenih bolezni. Ker so geografska razširjenost, abundanca ter preživetje navadnega klopa v veliki meri odvisne od različnih abiotskih in biotskih dejavnikov kot tudi mikroklimatskih pogojev, se pojavlja vprašanje, kako bodo na prostorski odtis incidence klopnih bolezni vplivale neizbežne prihajajoče globalne podnebne spremembe. Tako je osrednji namen magistrskega dela ugotoviti, kje v Sloveniji se nahajajo statistično značilna žarišča za lymsko boreliozo in klopni meningoencefalitis, izdelati oceno tveganja za okužbo z obravnavanima klopnima boleznima, tako v sedanjosti, kot tudi ob koncu 21. stoletja, ter napovedati katere slovenske regije bodo v prihodnosti najbolj rizične glede na možnost okužbe z omenjenima klopnima boleznima. Za izdelavo napovedi je uporabljen model regresijskih dreves in model geografsko obtežene regresije. Ocenjeno je, da se bo prostorska slika tveganja za okužbo z obravnavanima klopnima boleznima v prihodnosti spremenila predvsem na račun spremenjenih podnebnih potez, rabe tal in nekaterih socio-ekonomskih kazalcev.
Ključne besede: klopne bolezni, klopni meningoencefalitis, lymska borelioza, podnebne spremembe, prostorsko modeliranje
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 341; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (6,23 MB)

9.
Težave in počutje bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2
Maša Kaučič, 2020, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Bolniki s sladkorno boleznijo se soočajo z negativnim odnosom do sladkorne bolezni, težavami pri obvladovanju sladkorne bolezni in psihološkimi težavami, kot so depresija, tesnoba, stres in motnje prehranjevanja, kar lahko vodi v slabšo urejenost sladkorne bolezni. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je počutje bolnikov s sladkorno boleznijo in s katerimi težavami se soočajo. Raziskovalna metodologija in metode: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Podatki so bili zbrani z dvema standardiziranima anketnima vprašalnikoma. Sodelovalo je 100 bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati: V okviru vprašalnika, ki se nanaša na oceno počutja in negativnih čustev bolnika, so anketiranci v povprečju dosegli 23,28 točk (SD = 18,72), v okviru vprašalnika o bolnikovem zdravju pa so anketiranci v povprečju dosegli 5,61 točk (SD = 5,20). Bolniki s sladkorno boleznijo, ki imajo povišane vrednosti HbA1c, imajo več težav kot bolniki, katerih vrednost HbA1c je v mejah priporočenih vrednosti (U = 386,500; p < 0,001). Prav tako je bila ugotovljena statistično pomembna povezava med trajanjem sladkorne bolezni in številom prisotnih težav, s katerimi se soočajo bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 (r = 0,520; p < 0,001). Diskusija in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da imajo bolniki z dlje časa trajajočo boleznijo in višjimi vrednostmi HbA1c več težav. Zelo pomembno je pravočasno izobraziti bolnike s sladkorno boleznijo. Prihodnje raziskave bi bile lahko pogosteje usmerjene v počutje in težave bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2.
Ključne besede: stres, težave pri sladkorni bolezni, depresija, nezadovoljstvo pri sladkorni bolezni, neobvladovanje sladkorne bolezni
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 180; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (546,95 KB)

10.
Upravljanje in obvladovanje omejitve gibanja in karantena
Ana Hlastan, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali problematiko upravljanja in obvladovanja omejitve gibanja (izolacijo) in karanteno, ki sta ob tovrstnih dogodkih nujna ukrepa za preprečevanje širjenja izbruha nalezljivih bolezni. Za strateško razmišljanje je zato ključno, da tovrstne izbruhe pričakujemo, imamo potrebne postopkovnike in izbruhe čim prej poskušamo zaustaviti. V teoretičnem delu smo predstavili nalezljive bolezni, protiukrepe in načine obvladovanja bolezni. Predstavili smo tudi soočanje ljudi s situacijo in primere dobrih praks ravnanja nekoč (aviarna influenca, nova gripa) in danes (COVID-19). Nato smo podrobneje predstavili rezultate raziskave, izvedene z anketnim vprašalnikom. S pomočjo anketnega vprašalnika smo raziskali razmišljanje in ozaveščenost študentov o upravljanju in obvladovanju omejitve gibanja in karantene. V empiričnem delu diplomskega dela smo želeli ugotoviti mnenje študentov o problemu ignorance povsem naravne možnosti izbruha nalezljivih bolezni, problemu nepoznavanja pravilnega posredovanja in problemu posledic nepravilnega posredovanja pri izbruhu nalezljivih bolezni. Rezultati so pokazali, da se anketirani zavedajo možnega izbruha nalezljivih bolezni. Vedo, da je v takšni situaciji zelo pomembno ukrepanje strokovnjakov. Iz rezultatov je tudi razvidno, da več kot polovica anketiranih ne loči med izolacijo in karanteno ter da delno upoštevajo ukrepe. V takšnih izrednih dogodkih morajo biti informacije verodostojne, da ljudem dajo občutek varnosti. Anketirani so mnenja, da je bilo informacij v zvezi z virusom COVID-19 premalo, saj so jih iskali sami, pri prijateljih in prek medijev.
Ključne besede: izbruh nalezljivih bolezni, epidemija/pandemija, omejitev gibanja, karantena, upravljanje/obvladovanje.
Objavljeno: 06.11.2020; Ogledov: 369; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici