1. |
2. |
3. |
4. |
5. Organizacija, delovanje in usposabljanje specialnih policijskih enot po svetu : magistrsko deloMatej Vogrinčič, 2020, magistrsko delo Opis: V uvodnem delu je predstavljenih nekaj značilnosti specialnih policijskih enot po svetu. V nadaljevanju so predstavljeni terorizem in njegov pomen, vrste terorizma, ki jih poznamo, ter delitev terorizma. Predstavljena sta tudi pojma terorizem in antiterorizem, ki na prvi pogled delujeta ista, vendar pa sta si po dejavnosti različna. Kot napoveduje že naslov magistrske naloge, pa so osrednja tema specialne policijske enote, za katere so podrobneje opisani organizacija, delovanje ter usposabljanje; opisali smo 11 specialnih policijskih enot po vsem svetu: ameriške enote Green Berets, NAVY SEALs ter RANGERS, poljsko specialno policijsko enoto Grom, rusko specialno policijsko enoto Alpha Group, češko specialno policijsko enoto URNA, izraelsko specialno policijsko enoto Sayeret Matkal, izraelsko specialno policijsko enoto Shayetet, špansko specialno policijsko enoto Grupos de Operaciones Especiales (v nadaljevanju GEO), indijsko specialno policijsko enoto Marcos in slovensko enoto Rdeči panterji. Enote smo opisali tako, da smo pri vsaki na začetku najprej opisali kratko zgodovino in njen nastanek, nato pa še tri prej omenjene ključne teme – organizacijo, delovanje in usposabljanje. Za zaključek smo vseh deset tujih specialnih policijskih enot primerjali s slovensko specialno policijsko enoto Rdečimi panterji. Na podlagi vseh ugotovitev, do katerih smo prišli preko kvalitativnega raziskovanja obstoječe literature, smo ovrgli vse na začetku zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da so si enote po svetu precej različne, tako po sami organizaciji, kot tudi po delovanju in usposabljanju. Slovenska specialna policijska enota je kljub maloštevilnosti konkurenčna drugim večjim državam in njihovim enotam po vsem svetu. Kljub raznolikosti med enotami, pa imajo vse enote skupni cilj – boj proti terorizmu.
Ključne besede: policija, specialne policijske enote, Rdeči panterji, terorizem, boj proti terorizmu, protiteroristične enote, primerjave, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 02.09.2020; Ogledov: 1150; Prenosov: 211
 Celotno besedilo (1,44 MB) |
6. Grožnja tujih terorističnih borcev Islamske države - slovenska policija in njene zmožnosti v boju proti teroristični grožnji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloRok Koželj, 2016, diplomsko delo Opis: V nalogi rdečo nit predstavlja opis fenomena aktualnega globalnega razvoja in ekskalacije terorizma, ob tem pa hkrati tudi opis razlogov za nastanek teroristične organizacije, ob tem izpostavljene t.i. Islamske države, ter vplivov na regijo ob vračanju tujih borcev. Naloga se ukvarja s hipotezo, da se teroristične organizacije financirajo tudi z izvrševanjem kaznivih dejanj iz naslova organizirane kriminalitete ter posledično tudi z vprašanjem, ali imajo slovenski varnostni organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje opisane teroristične grožnje na voljo primerno represivno zakonodajo.
Glede na posledice vzpona terorističnih organizacij in njihovega produkta, ki se odraža tako v odprtih oboroženih konfliktih na območju Bližnjega vzhoda in Afrike, kot tudi na posamičnih terorističnih dejanjih ter posledično povzročene begunske krize, ne moremo mimo dejstva, da je obseg posledic regijo presenetil in jo na več področjih zalotil nedorečeno.
Večina strokovnjakov si je enotna, da je ob problematiki vračanja tujih borcev in prihoda borcev, ki so se borili na strani teroristične organizacije z namenom načrtovanja in izvedbe terorističnih napadov, predvsem v državah Evropske unije, nujna izmenjava vseh podatkov o potencialnih terorističnih napadalcih. Pri tem gre izpostaviti takojšnje in učinkovito sodelovanje praktično vseh držav v širši regiji. Za uspešno sodelovanje in s tem zaznavo potencialnih groženj terorističnih dejanj pa je v samem začetku vzpostavitev odnosov, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju. Šele ob vzpostavitvi le-tega se lahko na podlagi izmenjave informacij in podatkov konkretneje izvajajo različni ukrepi, ki vodijo v zgodnje odkrivanje in preprečevanje terorističnih groženj.
Potrebna je stabilizacija razmer v državah, kjer je problematika terorističnih organizacij najbolj evidentna, predvsem tudi v smislu odprave prihoda novih beguncev in z njimi tudi potencialnih teroristov. Glede na to, da do sedanji individualni ukrepi držav niso pripomogli k zmanjševanju varnostne problematike na tem področju, je tako logična pot v smeri skupne zunanje in varnostne politike v regiji. Posledično je tako v prvi vrsti potrebna vzpostavitev in izvedba sistema za izmenjavo podatkov ter obdelava le-teh v smislu zgodnjega odkrivanja potencialnih varnostnih groženj. Kot eden izmed učinkovitejših ukrepov za odkrivanje in preprečevanje terorizma in ostalih hujših oblik kriminalitete pa so tudi prikriti preiskovalni ukrepi, ki prav tako potrebujejo harmonizacijo na nivoju držav Evropske unije.
Ključne besede: terorizem, teroristični borci, Islamska država, boj proti terorizmu, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.01.2017; Ogledov: 2007; Prenosov: 243
Celotno besedilo (1,26 MB) |
7. Boj Evropske unije zoper terorizem po napadu na Charlie Hebdo : diplomsko delo univerzitetnega študijaJernej Knechtl, 2016, diplomsko delo Opis: Evropska unija se sooča s hibridno teroristično grožnjo, ki deluje na več nivojih, kakršne do sedaj še ni doživela. Grožnjo povzročajo organizirani teroristi, izurjeni s strani Islamske države kot tudi posamezniki, ki so bili radikalizirani ali pa sami simpatizirajo z ideologijo Islamske države. Od maja 2014 do 14. julija 2016 je bilo na tleh EU izvršenih 13 islamistično motiviranih terorističnih napadov, od teh 9 v Franciji. V napadih je umrlo približno 270 oseb, več kot 900 je bilo poškodovanih.
Kot odgovor na grožnjo je EU sprejela vrsto ukrepov na področjih zagotavljanja varnosti državljanov, preprečevanja radikalizacije in zaščite vrednot ter sodelovanja z mednarodnimi partnerji. Ukrepi zajemajo spremembe obstoječih ukrepov in uvedbo novih. Pomembne novosti se navezujejo na nadomestitev okvirnega sklepa sveta 2002/475/PNZ, ustanovitev Europolovega centra za boj proti terorizmu, sprejetje direktive o uporabi podatkov iz evidenc podatkov o potnikih (PNR), uvedbo Evropske mejne in obalne straže in agencije za boj proti spletni radikalizaciji EU IRU.
Skozi raziskovalno vprašanje spoznamo način Evropske unije za spoprijemanje z aktualno teroristično grožnjo. V sklopu prve hipoteze ugotovimo, da sta ključna elementa grožnje fenomen tujih borcev in spremenjen »modus operandi«. Skozi drugo hipotezo smo ugotovili, da se večina ukrepov navezuje na področja zagotavljanja varnosti državljanov in področje preprečevanja radikalizacije. Zadnja hipoteza potrjuje uporabo begunskega toka za infiltracijo ekstremistov v Evropsko unijo, vendar v zajetem časovnem obdobju ni dokazov, da je prišlo do sistematičnega izkoriščanja.
Ključne besede: terorizem, terorizem, teroristični napadi, boj proti terorizmu, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 1685; Prenosov: 260
Celotno besedilo (1,26 MB) |
8. Kršenje mednarodnega humanitarnega prava v luči boja proti terorizmu - ovrednotenje rezultatov obveščevalnih podatkov, ki so jih pridobili v centrih za pridržanje osumljenih teroristov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloJernej Modic, 2016, diplomsko delo Opis: Teroristični napad na Svetovni trgovinski center v New Yorku, 11. 9. 2001, ki so ga izvedli islamski teroristi, pomeni mejnik na področju boja proti terorizmu. ZDA so napovedale totalno vojno terorizmu. Začel se je lov na teroriste, predvsem na pripadnike Al Kaide, ki je dosegel svoj vrhunec najprej ob napadu na Afganistan in kasneje ob napadu na Irak. Pridržali so veliko oseb, za katere so sumili, da so povezani s terorizmom. Označili so jih kot nelegalne borce in jim niso priznali statusa vojnega ujetnika, kot to predvideva III. Ženevska konvencija o ravnanju z vojnimi ujetniki iz leta 1949. Na osnovi ukaza ameriškega predsednika Georga W. Busha, s katerim je CII dovolil uporabo vseh sredstev, da bi ujela Osamo bin Ladna in uničila Al Kaido, je CIA razvila poseben Program za pridržanje in zasliševanje. Z njegovo pomočjo naj bi od osumljencev pridobila podatke, ki bi ji pomagali uničiti teroristično mrežo Al Kaida. Osnova tega programa je bila t.i. »tehnika intenzivnega zasliševanja«. Prvič so program uporabili leta 2002 ob zajetju Abu Zubaydaha. Program je sprožil veliko dvomov tako s pravnega, humanitarnega kot strokovnega vidika, vendar je CIA ta način pridobivanja podatkov zagovarjala kot edino primernega, če želi pravočasno pridobiti podatke, ki so potrebni za uničenje Al Kaide.
Ključne besede: terorizem, boj proti terorizmu, obveščevalne službe, vojni ujetniki, pridržane osebe, zasliševanje, mednarodno humanitarno pravo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.08.2016; Ogledov: 1590; Prenosov: 124
Celotno besedilo (491,16 KB) |
9. Terorizem v Italiji - povezava med terorizmom in obveščevalnimi službami : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloTamara Ostrožnik, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo prinaša pogled v teroristično dogajanje na italijanskih tleh po letu 1969. Predstavlja tako desničarski kot levičarski terorizem, ki sta zaznamovala povojno Italijo. Desničarski terorizem ima v Italiji daljšo zgodovino. Njegovi pripadniki so bili predvsem neofašisti, ki so bili prisotni v organih pregona, vojski in obveščevalnih službah. S terorističnimi akcijami in z umazano propagando so želeli preprečiti, da bi v Italiji prišle na oblast stranke levice. To je spoznal tudi Aldo Moro, čigar umor še vedno ni povsem razjasnjen. Levičarski terorizem pa je v Italiji novejšega datuma. Razvil se je iz študentskih uporov, ki so v sedemdesetih letih zajeli celotno Evropo. Najbolj znana levičarska teroristična organizacija so bile Rdeče brigade. Z oboroženim bojem so želeli vzpostaviti revolucionarno državo na marksističnih temeljih. Financirali so se z ropi bank, svoje cilje so uresničevali z atentati, s sabotažami, z ugrabitvami in umori. Vloga italijanskih obveščevalnih služb, ki naj bi nudile podporo predvsem desničarskim teroristom, pa še do danes ni znana.
Ključne besede: terorizem, boj proti terorizmu, obveščevalne službe, Italija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.01.2016; Ogledov: 1752; Prenosov: 143
Celotno besedilo (498,22 KB) |
10. Obveščevalno-varnostne službe in terorizem : diplomsko delo univerzitetnega študijaBoštjan Nakrst, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo preučuje socialne, politične in druge pogoje, ki pripeljejo do terorizma, koeksistenco med organiziranim kriminalom in terorizmom, predvsem z vidika izvajanja logističnega »suporta« kriminalnih združb pri dobavi orožja terorističnim organizacijam, potek finančnih transakcij in pranje denarja, katera so namenjena za izvrševanje terorističnih dejavnosti po svetu, preučuje tudi, ali obstajajo morebitni transferji orožja in denarja skozi Slovenijo ter vlogo obveščevalno-varnostnih služb, drugih varnostnih subjektov in Urada za preprečevanje pranja denarja pri preprečevanju ter zaznavanju tovrstnih transakcij oz. transportov. Ob tem teroristične skupine, kot plačilo za dobavljeno orožje, velikokrat kriminalnim združbam plačujejo s prepovedanimi drogami oziroma jim nudijo zaščito.
Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo in NATO sprejela mednarodne obveznosti ter pravice, ki izvirajo iz obeh organizacij, posledično pa se mora opredeljevati do mednarodnih političnih vprašanj ter sodeluje v mednarodnih mirovnih misijah. Zaradi tega se je tudi spremenila njena varnostna ogroženost, saj je z vstopom v NATO sprejela pravilo, da je napad na eno izmed članic NATA napad na vse članice NATA. Prav tako diplomsko delo preučuje vpliv lege Slovenije na njeno varnost, saj se Slovenija nahaja na Balkanskem koridorju, preko katerega poteka velik del transporta prepovedanih drog.
Z vstopom Slovenije v evroatlantske povezave in s še vedno nemirnim Balkanskim polotokom se spreminja slovenski geopolitični in geostrateški položaj ter se s tem posledično lahko tudi veča oziroma manjša varnostna ogroženost v mednarodnem okolju.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalno-varnostne službe, terorizem, boj proti terorizmu, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.05.2015; Ogledov: 1678; Prenosov: 299
Celotno besedilo (392,71 KB) |
