| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izvedba direktnega vodenja navora asinhronskega stroja z uporabo strojne opreme imperix : magistrsko delo
Matej Kerndl, 2023, magistrsko delo

Opis: Laboratorij za električne stroje in vodenje na UM FERI so v okviru projekta RIUM pridobili strojno opremo za preizkušanje pogonskih sistemov, ki omogoča izvedbo različnih načinov vodenja na osnovi blokovnega programiranja. V okviru zaključnega dela smo analizirali in opisali delovanje programske in strojne opreme s ciljem izvedbe vodenja pogonskih sklopov. Ker strojna oprema omogoča, da se lahko blokovno programira v programskem okolju Matlab/Simulink, se modeli algoritmov vodenja pogonskih sklopov lahko tudi predhodno preizkusijo s simulacijami. V programskem okolju Matlab/Simulink smo z namenom, da se spoznamo z blokovnim programiranjem strojne opreme izvedli vodenje asinhronskega stroja z metodo direktnega vodenja navora (angl. Direct Tourqe Control – DTC). Model vodenja smo izvedli tako, da je predpripravljen za samodejno generiranje kode, ki se bo izvajala na dotični strojni opremi. Ugotovili smo, da je s pomočjo programskega kompleta programiranje strojne opreme enostavno vendar omejeno s funkcijami blokov, ki so na voljo v programu Simulink. Na koncu zaključnega dela smo s simulacijami naredili analizo vodenja asinhronega stroja z metodo DTC in jo primerjali z vektorsko metodo vodenja v orientaciji magnetnega sklepa (angl. Field Oriented Control - FOC).
Ključne besede: asinhronski stroj, direktno vodenje navora, blokovno programiranje, Simulink, Imperix.
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 221; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (4,06 MB)

2.
Izzivi pri prehodu iz blokovnega programiranja v tekstovne programske jezike
Tjaša Kos, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo obravnavali izzive pri prehodu z učenja blokovnega programiranja na tekstovno programiranje v osnovnih šolah. Večina šol v zgodnjem poučevanju programiranja uporablja blokovne sisteme za programiranje, ki so se v dosedanjih raziskavah izkazali za uspešne. V nadaljevanju poučevanja sledi prehod na tekstovne programske jezike, ki se močno razlikujejo od blokovnih. Pri prehodu se učenci in učitelji srečujejo s številnimi težavami, v ta namen pa so razvili tudi veliko možnih rešitev, ki lahko prehod olajšajo. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kateri izzivi in težave se pojavljajo ob prehodu ter kakšni predlogi in rešitve že obstajajo z namenom zmanjševanja teh težav.
Ključne besede: Blokovno programiranje, tekstovno programiranje, programski jeziki, prehod, poučevanje programiranja
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 1076; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

Iskanje izvedeno v 4.98 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici