| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 226
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
OGLAŠEVANJE NA PODROČJU ZDRAVJA - ADVERTISING HEALTH
Samanta Kuder, 2010, diplomsko delo

Opis: Brez tržnega komuniciranja podjetja danes ne bi preživela v tako konkurenčnem okolju. Zato je nujno, da podjetje razvije dolgoročno in učinkovito strategijo tržnega komuniciranja. V velikih in uspešnih družbah, kot je Roche, pristopijo k oblikovanju strategij tržnega komuniciranja resno in premišljeno, pri tem pa oblikujejo optimalno kombinacijo komunikacijskih orodij, upoštevaje zakonske predpise in sredstva. V prvem delu diplomskega dela so predstavljena teoretična izhodišča tržnega komuniciranja in posamezne sestavine. V drugem delu, predstavim podjetje Roche globalno, podjetje Roche v Sloveniji, podrobneje divizijo za diabetes, izdelke blagovne znamke Accu-Chek, sladkorno bolezen in aktivnosti tržnega komuniciranja, ki jih uporabljajo pri tržnem komuniciranju.
Ključne besede: Komuniciranje, tržno komuniciranje, tržnokomunikacijski splet, oglaševanje, pospeševanje prodaje, odnosi z javnostmi, osebna prodaja, Roche, sladkorna bolezen, izdelki blagovne znamke Accu-Chek.
Objavljeno: 12.11.2010; Ogledov: 1194; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

92.
ANALIZA GRAFIČNO-MORFOLOŠKIH ZNAČILNOSTI BLAGOVNIH ZNAMK S PODROČJA TEKSTILSTVA
Miha Zornik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljam kompleksnost in pomen logotipov in grafičnih značilnosti blagovnih znamk s področja tekstilstva. Jedro diplomskega dela predstavlja analiza grafično- morfoloških značilnosti tekstilnih blagovnih znamk. V teoretičnem delu diplomskega dela natančneje opredeljujem pojma blagovna znamka in logotip. Za lažje razumevanje empiričnega del diplomske naloge, sem ga razdelil na dva dela. V prvem delu empiričnega dela pojasnjujem pojme, na katere naletimo pri analizi; drugi del naloge predstavlja analiza sama. Analiza vključuje petintrideset logotipov blagovnih znamk s področja tekstilstva. Od teh je trideset slovenskega in pet tujega porekla. Pri analizi sem se osredotočil na glavne sestavne elemente, ki dajejo logotipu pomen in obliko. Tako sem v analizi logotipe natančno razčlenil in ovrednotil. Ugotovil sem, da se tako domači kot tudi tuji logotipi med seboj zelo razlikujejo, saj so kompleksno sestavljeni iz več elementov, ki ponujajo veliko različnih oblikovnih možnosti. A kljub veliko različnim pravilom, kakšna naj bo vizualna podoba logotipa in kaj naj vsebuje, v večini primerov še vedno velja zlato pravilo: "manj je več". Enostavnejše logotipe si namreč hitreje zapomnimo in jih lažje prepoznamo.
Ključne besede: tekstilstvo, blagovne znamke, logotipi, analiza značilnosti blagovnih znamk
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 2072; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

93.
IMAGE IZDELKOV BLAGOVNE ZNAMKE CHANEL
Vanessa - Isabell Fuhrmann, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen moje diplomske naloge je bil, proučiti image blagovne znamke Chanel. Veliko informacij sem črpala iz tuje literature, torej kaj je sploh pripeljalo modno hišo Chanel do tega kar danes je. Ime za katerega so odjemalci pripravljeni plačati visoke vsote denarja in se s tem razlikovati od drugih. Sicer menim, da Slovenija še ni tako daleč oz. da bi bili ljudje pripravljeni plačati ali pa nimajo dovolj denarja na razpolago za te izdelke. Predvsem se to dogaja v tujini. » Višji sloj« z potrebnimi denarjem se hočejo dvignit nad drugimi in tudi z pomočjo oblačil. To je dejstvo, ki ga mi tukaj ne moremo spremeniti. Z pomočjo anketnega vprašalnika sem naredila raziskavo le med ženskami v določeni starostni skupini od 25- 50 let. Izkazalo se je, da večina pozna modno znamko Chanel in tudi 60% žensk bi jih kupilo, če bi imelo dovolj denarja na razpolago. Torej lahko iz tega sklepam, da imajo pozitiven image o sami znamki. Med pomembnejše ugotovitve diplomske dela spada da, pri 40 % anketirancev sama znamke ne pomeni odločitve za nakup, kar me je malce presenetilo. Ko slišijo ime Chanel je zanimivo, da 30 % žensk poveže to ime z parfumi, ceno, prestižem. Sem pa opazila, da se o modni znamki Chanel zelo malo piše, govori po medijih v Sloveniji. Tudi možnosti za nakup niso velike. Jaz nisem nikjer zasledila prodajalne z Chanelovimi oblačili. Moje mnenje je, da si »višji sloj« v Sloveniji kupuje znamke v tujini. Če bi si povprečen odjemalec želel kupiti te bajno drage izdelke, bi se morala sama cena znižati, vendar si tega modna hiša Chanel ne more oz .ne sme dovoliti, ker bi morda obstoječi odjemalci imeli mnenje, da se je znižala sama kakovost izdelkov. Saj se ta določen sloj ljudi identificira skozi oblačila, kar pomeni, da se želijo razlikovati od »povprečnega« odjemalca in vse kar je povprečno je za njih nesprejemljivo. V Sloveniji je premajhen trg in premalo odjemalcev z potrebnimi financami, da bi si lahko kupili ta oblačila, druga plat je, če bi sploh imeli interes. Če ti osebno oblačila ne pomenijo veliko potem nimaš potrebe, da bi se z njimi identificiral, imaš druge prioritete. Modna hiša Chanel ne bo znižala svojih cen , ker imajo dovolj odjemalcev, kateri jim prinesejo bajne zaslužke. In če bi to storili potem več prvotni odjemalci ne bi kupovali teh izdelkov. Torej se Chanel osredotoča na ciljno skupino igralcev, pevcev oz. znano svetovno estrado ter ljudi z potrebnim denarjem.
Ključne besede: image, modne znamke, raziskava, vprašalnik, mnenja, cena, uspešnost blagovne znamke, odjemalci.
Objavljeno: 15.02.2011; Ogledov: 1767; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (332,64 KB)

94.
POVEČANJE PREPOZNAVNOSTI BLAGOVNE ZNAMKE BANDIDOS S POMOČJO SOCIALNIH MEDIJEV
Rok Nemec, 2010, diplomsko delo

Opis: Tradicionalni mediji (TV, radio, časopisi, revije) s pojavom interneta in socialnih medijev niso več tako vsemogočni, kakor so bili še nedavno, in na mnogih področjih prepuščajo mesto vse bolj "nalezljivim" socialnim medijem, ki so omrežili domala ves svet. V nasprotju s klasičnimi mediji, ki nam nudijo le enosmerno informacijo, nam t. i. splet druge generacije omogoča interaktivnost odzivanja, kar je ena izmed njegovih bistvenih prednosti. Ljudje namreč radi izražamo svoje mnenje in prisluhnemo drugim somišljenikom, kar nam socialni mediji, ki so kot virtualna igrišča različnih informacij, tudi dopuščajo. Pojem socialni mediji je zelo širok in vsebuje mnoge podskupine, ki pa jih avtorji različno navajajo. Najbolj pogosta in splošna pa je naslednja delitev: socialna omrežja (Facebook, MySpace, Netlog, Linkedin itd.), mikroblogi (Twitter), forumi, blogi, delitvene strani multimedijskih datotek (YouTube, Flicker itd.), družbeni zaznamki (Deli.cio.us), glasovalne strani (Digg, Reditt), preglejevalne strani (Yelp), forumi in virtualni svetovi (Second Life). V diplomski nalogi sem najprej v teoriji predstavil socialne medije ter nato temeljito opisal Facebook in njegova orodja komuniciranja, ki jih nudi uporabnikom. Preučil sem katere so glavne koristi in nevarnosti socialnih medijev za podjetja in blagovne znamke. Nato sem definiral še pomen blagovne znamke, napisal nekaj o prepoznavnosti le-te ter navedel orodja, ki pripomorejo k povečanju prepoznavnosti znamk. V praktičnem delu pa sem se osredotočil predvsem na analizo spletnega komuniciranja blagovne znamke Bandidos na socialnih medijih. Z rezultati anketnega vprašalnika pa sem potrdil tudi glavno hipotezo diplomske naloge, in sicer da komuniciranje blagovne znamke Bandidos na socialnih medijih vpliva na povečanje prepoznavnosti le-te. Na podlagi rezultatov omenjene ankete pa sem na koncu pripravil še nadaljnji načrt aktivnosti komuniciranja Bandidosa na teh medijih.
Ključne besede: socialni mediji, blagovna znamka, prepoznavnost blagovne znamke, Bandidos
Objavljeno: 31.01.2011; Ogledov: 2208; Prenosov: 405
.pdf Celotno besedilo (6,06 MB)

95.
VZPOSTAVLJANJE ČUSTVENEGA ODNOSA MED BLAGOVNO ZNAMKO IN UPORABNIKOM S POMOČJO SOCIALNIH MREŽ IN INTERNETA
Anja Molan, 2010, diplomsko delo

Opis: Socialne mreže so dokazale, da niso le muhe enodnevnice. Skozi preteklo desetletje so se trdno zasidrale v vsakdan več kot polovice uporabnikov internetna po vsem svetu. S tem se ne spreminja zgolj način druženja, komunikacije med ljudmi in zbiranja informacij, socialne mreže so prinesle nove priložnosti tudi podjetjem in njihovim blagovnim znamkam. Marketinško komuniciranje se tako prilagaja razvoju novih medijev in njihovem glavnem adutu — omogočanju dialoga med uporabniki in blagovnimi znamkami. Radikalna sprememba je tako tržnike prisilila v dialog z uporabniki, saj danes vse težje dosegajo svoje cilje zgolj z enosmernim sporočanjem skozi tradicionalne medije. Vedno večja ponudba in homogenost izdelkov je botrovala k potrebi po drugačnem pozicioniranju in predvsem k navezovanju čustvenega odnosa z uporabniki. Prav socialne mreže so to delo tržnikom nekoliko olajšale, saj lahko z njihovo uporabo lažje dostopajo do ciljnih skupin. Vendar pa se posamezniki med seboj razlikujejo, tudi v virtualnem okolju. Generacija Y je tista, ki je prva prevzela nov način povezovanja in komunikacije z uporabo socialnih mrež in prav ta generacija je v tem trenutku glavna ciljna skupina tržnikov, ki se lotevajo marketinškega komuniciranje skozi socialne mreže. Kako mladi uporabljajo socialne mreže, kdaj in zakaj se vključujejo v aktivnosti podjetji in kaj jim je všeč, ko govorimo o vzpostavljanju odnosa med njimi in blagovnimi znamkami?
Ključne besede: Socialne mreže, socialni mediji, internet, Facebook, Genercija Y, blagovne znamke, vključevanje
Objavljeno: 31.01.2011; Ogledov: 1405; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

96.
UMEŠČANJE NOVIH BLAGOVNIH ZNAMK ATAG V STRATEGIJO BLAGOVNIH ZNAMK GORENJE
Barbara Miklavžin, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava problematiko umeščanja blagovnih znamk skupine Atag med strategijo blagovnih znamk Skupine Gorenje. V letu 2008 je družba Gorenje prevzela Nizozemsko podjetje Atag in s tem tudi vse njegove blagovne znamke (Atag, Pelgrim in Etna). Tako sedaj podjetje Gorenje na svetovnih trgih nastopa s portfeljem sedmih blagovnih znamk in sicer Gorenje, Sidex, Körting, Mora, Etna, Pelgrim Atag. V diplomski nalogi je predstavljen delež in profil od zgoraj naštetih blagovnih znamk. Prikazana je pozicija blagovnih znamk ob prevzemu družbe Atag, novo pozicioniranje blagovnih znamk ter predlog strategije blagovnih znamk za leto 2013, v katerem bi bile blagovne znamke razdeljene v pan – evropske znamke s polno podporo , kot sta Gorenje in Atag. Kot regionalna blagovna znamka bi ostala znamka Pelgrim na nizozemskem tržišču, nepodprte pa bi bile blagovne znamke Mora, Etna in Körting, ki bi imele regionalen pristop s ciljem zmanjšanja stroškov njihovega upravljanja. Dejstvo je, da na dolgi rok ni moč podpirati vseh blagovnih znamk, saj predstavlja to za podjetje prevelik strošek. Prav tako je potreben razmislek na katere trge vpeljati blagovne znamke, da nebi prihajalo do izpodjedanja med lastnimi blagovnimi znamkam. Temu se bi izognili z jasno diferenciacijo med blagovnimi znamkami, natančno opredeljeno strategijo, kot tudi z jasno identiteto posamezne blagovne znamke.
Ključne besede: blagovna znamka, pozicioniranje, strategija blagovne znamke, profil blagovne znamke
Objavljeno: 18.07.2011; Ogledov: 1516; Prenosov: 43
URL Povezava na celotno besedilo

97.
POSTOPKI REGISTRACIJE BLAGOVNE ZNAMKE V SLOVENIJI, EVROPSKI UNIJI IN SVETU
Mario Čižić, 2011, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega seminarja smo predstavili koncept blagovne znamke in različna gledanja strokovnjakov na njo. Ugotovili smo, da se različne opredelitve avtorjev, v nekaterih delih skladajo, ponekod so si različne. Če povzamemo in sami skušamo izluščiti vse sestavine blagovne znamke, bi se naša opredelitev glasila tako: Blagovna znamka je edinstven in celovit psihološki proces doživljanja, ki ga odjemalci v zvezi z neko blagovno znamko vrednotijo skozi njihovo razmerje z njo. Ob tem smo izpostavili še druge pomembne faktorje, ki za registracijo znamk niso zanemarljivi. Jedro dela diplomskega seminarja je predstavitev vseh postopkov za registracijo blagovnih znamk v Sloveniji, EU in v svetu. V jedrnem poglavju smo se osredotočali predvsem na potek registracije, na vsebinske sestavine znotraj procesa, na pristojbine in nenazadnje tudi pravno podlago. Pisali smo tudi o možnih ugovorih, na koncu pa analizirali vse možne postopke, predstavili njihove prednosti in slabosti za slovenska podjetja ter skušali zapisati nekaj napotkov, katerih se bi naj vsi bodoči imetniki blagovnih znamk držali preden začnejo s postopkom registracije znamke. Empirični del tega dela diplomskega seminarja predstavlja poleg že zgoraj omenjene primerjave vseh postopkov registracije znamke, še potrditev vseh treh hipotez, ki smo si jih zastavili ob začetku pisanja. Naša pravilna predvidevanja smo utemeljili s pomočjo preštudirane literature in lastnih dognanj. V sklepu smo naše ugotovitve strnili in prišli do spoznanja, da nas bo trend globalizacije pripeljal do situacije, ko bodo podjetja poleg glavnih smotrov po preživetju in razvoju morala strateško ustvarjati nove blagovne znamke in upravljati že obstoječe, če želijo biti konkurenčna na trgu.
Ključne besede: Blagovna znamka, registracija blagovne znamke, nacionalna registracija, Madridski sporazum, Protokol k Madridskemu sporazumu, znamka Skupnosti, pristojbine.
Objavljeno: 13.12.2011; Ogledov: 2452; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (950,24 KB)

98.
PREGLED LESTVIC ZA MERJENJE PREMOŽENJA BLAGOVNE ZNAMKE V SLOVENIJI IN SVETU
Gregor Fras, 2011, diplomsko delo

Opis: Kot je iz naslova dela diplomskega seminarja »pregled lestvic za merjenje premoženja blagovne znamke« razvidno, smo skozi celotno delo poskušali na čim bolj strnjen način predstaviti več lestvic za merjenje premoženja blagovne znamke. Poskušali smo tudi prikazati čim več praktičnih primerov omenjenih lestvic. Zaradi lažjega razumevanja celotne tematike, smo v začetku dela diplomskega seminarja najprej opredelili blagovno znamko in opisali razumevanje le te iz več vidikov. V prvem delu smo se posvetili tudi pomenu blagovne znamke za podjetja in samemu vrednotenju blagovnih znamk. Opisali smo tudi različne metode za omenjeno vrednotenje. V osrednjem delu dela diplomskega seminarja, smo najprej predstavili slovenske lestvice za merjenje premoženja blagovne znamke in inštitucije oziroma organizacije, ki jih pripravljajo. Predstavili smo naslednje Si.Brand, Trusted Brand, Valicon: moč blagovne znamke. Ugotovili smo, da je v slovenskem gospodarskem prostoru ta panoga še dokaj nerazvita in smo s tega razloga opisali kratko malo vse lestvice, ki obstajajo v Sloveniji. Nadaljevali smo pa še z tujino, kjer pa je po naših ugotovitvah ta panoga veliko bolj razširjena. Za obdelavo smo si izbrali naslednje lestvice: Interbrand, ki je po našem mnenju prvak na svojem področju, Eurobrand, ki za razliko od Interbranda deluje le v Evropi, in po našem mnenju še eno posebnost, ki poleg lastne lestvice združuje in objavlja še lestvice ostalih inštitucij, to je RankingTheBrands. Vsekakor pa upamo, da smo zajeli kar večino izbrane problematike in izbrali prave lestvice in inštitucije za obdelavo, saj le te skrbijo za dvig zavesti o vrednosti blagovnih znamk.
Ključne besede: blagovna znamke, vrednotenje blagovne znamke, premoženje blagovne znamke, metode za vrednotenje blagovne znamke, lestvice za merjenje premoženja blagovnih znamk, Si.Brand, Trusted Brand, Valicon: moč blagovne znamke, Interbrand, Eurobrand, RankingTheBrands
Objavljeno: 13.12.2011; Ogledov: 1826; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

99.
Uporaba vrednostne analize pri izdelavi celostne podobe blagovne znamke Alveus
Katarina Kotnik Urbiha, 2011, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu se bom ukvarjala s celostno podobo blagovnih znamk, skušala bom razčleniti celostno podobo blagovne znamke Alveus, ugotoviti, ali je sedanja podoba blagovne znamke Alveus ustrezna glede na trende, ki so trenutno prisotni pri oblikovanju celostnih podob blagovnih znamk in glede na podobe, ki jih imajo najboljši v tej stroki. Nadalje bom s pomočjo metode vrednostne analize poizkusila najti rešitev za drugačno obliko celostne podobe blagovne znamke Alveus ter podala predlog rešitve. V drugem delu magistrskega dela se bom osredotočila na implementacijo nove celostne podobe blagovne znamke Alveus s pomočjo sodobnih marketinških kanalov in orodij, predstavila marketinški plan ter predstavila učinke oglaševanja. Na koncu bom potrdila/ovrgla zastavljene hipoteze ter skušala predstaviti omejitve, ki bi nastale pri uvajanju nove celostne podobe blagovne znamke Alveus.
Ključne besede: Celostna podoba blagovne znamke, Benchmarking, Vrednostna analiza, Marketing in oglaševanje
Objavljeno: 12.03.2012; Ogledov: 1641; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (4,15 MB)

100.
ZAŠČITA GEOGRAFSKIH OZNAČB V ZDA IN V EU TER ODNOS DO VARSTVA GEOGRAFSKE OZNAČBE V OBEH SISTEMIH, S POUDARKOM NA ZAŠČITI GEOGRAFSKIH OZNAČB VIN IN OSTALIH IZDELKOV IZ GROZDJA
Mojca Ložar Glumac, 2011, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava področje zaščite geografskih označb s poudarkom na geografskih označbah vina in ostalih izdelkov iz grozdja v EU in v ZDA, podobnosti, razlike in odnos do zaščite med obema sistemoma. Danes namreč ni več dovolj, da je izdelek različen od drugih, mora biti tudi med najboljšimi. Ker se geografske označbe in označbe porekla razlikujejo od drugih pravic intelektualne lastnine, ki nakazujejo kakovost, predvsem od blagovne znamke, je potrebno, da sta pri izdelku z geografskim poreklom ali označbo porekla le-ti ključnega pomena pri izdelavi poslovne strategije umeščanja na tržišče, saj se z njo lahko poveča tržnost in vrednost izdelkov široke porabe, od vina in žganih pijač do riža ali sira. Naloga obravnava zgodovinski razvoj geografskih označb, kjer je posebno poglavje namenjeno Sporazumu TRIPS, ker so pred Sporazumom TRIPS določbe, ki obravnavajo geografske označbe, le predpisale splošne obveznosti za pravna sredstva in prepustile vse druge težave pri nadzoru notranjemu pravu vsake posamezne države. Dodatno poglavje je namenjeno nadaljevanju TRIPS pogajanj in analizi predlogov, ki so jih glede zaščite geografskih označb predlagale različne države. Naloga ravno tako podrobno obravnava razvoj zaščite geografskih označb in trenutno veljavno zakonodajo znotraj EU (s posebnim podpoglavjem o slovenski zakonodaji), kjer je zaščita natančno opredeljena s sui generis sistemom priznavanja in zaščite geografskih označb, katerega vsebinska struktura ponuja pristop, ki je tesneje povezan s kmetijstvom, razvojem podeželja in varovanja okolja, kot je z intelektualno lastnino. Podrobneje je opisana tudi reforma vinskega sektorja, ki jo je sprejela Komisija EU leta 2007 in je usmerjena v večjo konkurenčnost proizvajalcev v EU, ponovno pridobitev trgov, uravnoteženje ponudbe in povpraševanja, poenostavitev pravil, ohranjevanje najboljših tradicij vinarstva EU, utrditev družbenega tkiva podeželskih območij in varstvo okolja ter je s seboj prinesla nove direktive in uredbe, ki so ravno tako podrobneje opisane v nalogi, kakor tudi njihov vpliv na zaščito geografskih označb. Obravnavana je tudi zaščita geografskih označb v ZDA, kjer geografska označba nima tako velike vloge kot v EU in je zato zaščitena preko sistema blagovnih znamk, vina in izdelki iz grozdja pa so dodatno zaščiteni tudi z določbami ATF. Sistema zaščite v EU in ZDA se razlikujeta v mnogih pogledih, se je skozi čas pojavilo veliko konfliktov med obema ureditvama, kar prikazujeta tudi dva primera, orisana v nalogi: Budweiser in Zinfandel. Obstaja veliko debat in posameznih mnenj, zakaj naj bi se sprejel ameriški ali evropski predlog zaščite geografskih označb, vendar pa se ne ve natančno kako se kupci odločajo pri nakupu vin – ali jim je cena najpomemnejša, ali poznajo pomen terroirja, ali jim geografska označba pomeni obljubo kakovosti itd. V nalogi je zato v zadnjem poglavju prikazana raziskava med ameriškimi in britanskimi potrošniki kako se odločajo pri nakupu vina v restavracijah ali v trgovinah in kaj so najpomembnejši dejavniki pri nakupni odločitvi.
Ključne besede: Geografska označba, Označba porekla, Zaščita geografske označbe ZDA, Zaščita geografske označbe EU, Zinfandel, Budweiser, Sporazum TRIPS, Reforma vinskega sektorja, Uredba 510/2006, Uredba 491/2009, Blagovne znamke EU, Blagovne znamke ZDA
Objavljeno: 25.11.2011; Ogledov: 2443; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici