| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Humani biomonitoring izpostavljenosti težkim kovinam in njihov potencialni učinek na zdravje prebivalcev Slovenije in Evropske unije med leti 2011 in 2014
Barbara Novak, 2021, magistrsko delo

Opis: Humani biomonitoring je znanstveno razvit pristop za ocenjevanje izpostavljenosti ljudi kemikalijam, ki temelji na merjenju in spremljanju sprememb v tkivih, tekočinah, celicah oziroma biokemičnih procesih. V magistrskem delu smo za obdobje med leti 2011 in 2014 s pomočjo obstoječe domače in tuje literature ter dosedanjih raziskav na področju humanega biomonitoringa preučili izpostavljenost prebivalcev Slovenije in Evropske unije težkim kovinam in njihovemu potencialnemu vplivu na zdravje. Vsako izmed težkih kovin (kadmij, svinec, živo srebro, arzen) smo med seboj primerjali po posameznih biomarkerjih (kri, urin, humano mleko, lasje). Osredotočili smo se na referenčne vrednosti pri odraslih preiskovancih obeh spolov s povprečno starostjo med 18 in 49 leti. V raziskavah so bili najpogosteje uporabljeni biomarkerji kri, urin in humano mleko. V slovenski raziskavi je za višje ostanke težkih kovin v krvi in urinu v povprečju dovzetnejši moški spol, medtem ko je ženski spol dovzetnejši glede ostankov živega srebra v laseh. V preostalih študijah Evropske unije so moški v povprečju dosegli višje ostanke težkih kovin v krvi, ženski spol pa je višje ostanke težkih kovin dosegel v urinu. Predlagane referenčne vrednosti ostankov posameznih težkih kovin glede na preučevane biomarkerje so bile najpogosteje presežene v krvi, urinu in manj pogosteje v humanem mleku in laseh. Izpostavljenost splošnega prebivalstva težkim kovinam kadmija, svinca, živega srebra in arzena je nizka. Obremenjenost z merjenimi težkimi kovinami v splošnem ne predstavlja tveganja za preiskovano populacijo.
Ključne besede: humani biomonitoring, biološki označevalec, težke kovine, biokemijske analize, referenčne vrednosti
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 700; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

2.
Analiza kovin v ptičjem perju: pilotna vpeljava metode v Talum Inštitutu, d. o. o.
Klara Kozoderc, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo razvili postopek in izvedli preliminarno analizo kovin v ptičjem perju v industrijskem laboratoriju Talum Inštitut, d. o. o. Novost v metodološkem delu ustaljenega postopka analize kovin v vzorcih s tehniko ICP-MS je predstavljala priprava biološkega materiala za razklop v mikrovalovni pečici. Vzorce perja 22 osebkov 7 različnih vrst (lesna sova, Strix aluco, kanja, Buteo buteo, skobec, Accipiter nisus, kragulj, Accipiter gentilis, kozača, Strix uralensis, mala uharica, Asio otus, rečni galeb, Larus ridibundus) iz 12 lokacij (Ljubljana z okolico, Ivančna Gorica, Kranj, Brnik, Velenje, Celje, Griže, Remšnik, Maribor, Ptuj, Šentjernej, Koper) smo prejeli od Zatočišča za zaščitene prostoživeče živali Golob, d. o. o., na Muti. Odvzeli so jih v času kliničnega pregleda in zdravstvene oskrbe živali. Vzorce so odvzeli tudi poginulim ali usmrčenim osebkom. Krovna in puhasta peresa s prsnice smo uporabili v celoti, letalna peresa peruti in repa pa smo razrezali na distalni in proksimalni del ter srednji del na pigmentirane in manj pigmentirane proge. Analizirali smo vsebnost 25 elementov: Ag, As, Al, Ba, Be, Ca, Cd, Co, Cr, Cu, Fe, K, Mg, Mn, Mo, Na, Ni, Pb, Sb, Se, Sn, Sr, Ti, Tl in Zn. Uspešnost metode smo preverili s primerjavo rezultatov analize različnih delov letalnih peres peruti in repa s trendi iz literature. Potrdili smo, da Talum Inštitut, d. o. o., omogoča izvedbo merjenja koncentracij kovin v ptičjem perju. Rezultate analize smo uredili po lokacijah, vrstah in trofičnih nivojih. S kovinami bolj obremenjena mesta so Ptuj, Maribor, Šentjernej, Celje in Velenje, manj pa Ivančna Gorica, Brnik in Remšnik. Na osnovi rezultatov glede na vrste in trofične nivoje nismo mogli oblikovati splošno veljavnih sklepov zaradi premajhnega števila vzorcev v posameznih kategorijah.
Ključne besede: kovine, perje, bioindikator, biomonitoring
Objavljeno v DKUM: 05.01.2016; Ogledov: 2484; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

3.
Humani biomonitoring
Aleksander Tomaž, 2013, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo z pomočjo deskriptivne metode dela in metode analize primarnih in sekundarnih virov predstavili humani biomonitoring in njegovo izvajanje. Diplomsko delo zajema prestavitev biomarkerjev, zgodovino biomonitoringa ter zakonske osnove biomonitoringa. Opisali smo škodljive vplive iz okolja preko onesnaževal, katera so mesta izvora kemikalij in kaj so mejne toksične vrednosti. Predstavili smo tudi slovensko raziskavo v okviru humanega monitoringa. Opredelili smo namene raziskave, območje raziskovanja ter vrste preiskovanih snovi. V poglavju preiskovancev smo opisali tudi vključitvene ter izključitvene kriterije po katerih se določa nabor preiskovancev. Ugotovili smo, da je slovenska raziskava na področju humanega biomonitoringa še vedno v teku in bo predvidoma zaključena leta 2014.
Ključne besede: humani biomonitoring, biooznačevalci, težke kovine, organska onesnaževala, toksičnost, preiskave bioloških vzorcev.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2013; Ogledov: 2123; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (666,62 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici