1. Funkcionalni znaki palearktičnih voluharic (Arvicolinae)Nuša Lesjak, 2023, master's thesis Abstract: V sklopu te naloge smo zbrali podatke o 32 funkcionalnih in ekoloških znakih 159 vrst in podvrst palearktičnih voluharic iz poddružine Arvicolinae. Zanimali so nas funkcionalni znaki: dolžina telesa, dolžina repa, dolžina zadnjega stopala, masa, dolžina lobanje, povprečno trajanje brejosti, povprečno število legel v letu, povprečno število mladičev v leglu. Spremljali smo tudi naslednje ekološke znake: habitat, čas aktivnosti v dnevu, socialna struktura, nadmorska višina areala, velikost območja pojavljanja, mikrohabitat in vrsta prehrane.
Podatke smo uredili in izvedli frekvenčno analizo posameznih znakov. Tabela morfometričnih znakov je izpolnjena približno 80 - odstotno. Podatki o ekoloških znakih so pomanjkljivi, največ podatkov je na voljo o velikosti in nadmorski višini areala, najmanj pa o prehrani in habitatu. Porazdelitev morfometričnih znakov je blizu normalni, z dolgim repom na desni strani. Večina vrst je torej manjših, obstajajo pa izjeme z večjo telesno maso in velikostjo. Porazdelitev velikosti areala je nesimetrična, skoraj petina vrst je zelo razširjenih in ima območje pojavljanja večje od enega milijona kvadratnih kilometrov, endemičnih vrst z arealom manjšim od 1000 kvadratnih kilometrov je malo. Porazdelitev povprečne nadmorske višine areala je nagnjena levo, kar pomeni, da je večina vrst prisotna na nižjih nadmorskih višinah.
Demonstrirali smo uporabo funkcionalnih znakov na realnih multifunkcionalnih analizah. Palearktis smo razdelili na ekoregije in glede na podatke o arealu vsako vrsto umestili v pripadajočo ekoregijo. Izračunali smo dve cenilki funkcionalne diverzitete: funkcionalno bogastvo in funkcionalno razpršenost. Funkcionalno bogastvo voluharic in postrušnikov je največje v vlažnem zmerno toplem pasu, najmanjše pa v polarnem, vlažnem subtropskem in zmerno hladnem pasu. Funkcionalna razpršenost je največja v polsušnem subtropskem pasu, najmanjša pa v sušnem tropskem in subtropskem pasu.
Keywords: Arvicolinae, funkcionalna pestrost, funkcionalni znaki, voluharice, biodiverziteta
Published in DKUM: 21.06.2023; Views: 477; Downloads: 61
 Full text (5,40 MB)
This document has many files! More... |
2. Monitoring (prepoznavanje, spoznavanje) in funkcija izbranih koristnih organizmov v nasadih jabolkPeter Zadravec, Tatjana Unuk, 2023, textbook Abstract: Strokovna monografija je nastala ob izvedbi projekta Evropskega inovativnega partnerstva (EIP) 16.5 z naslovom Okoljski vidiki preusmeritve v ekološko pridelavo sadja. Vsebina je okoljevarstveno in trajnostno naravnana, a še vedno namenjena uspešni in zadostni pridelavi visokovredne hrane. V zadnjih letih smo priča dejstvu, da velik del potrošnikov izrazito favorizira ekološko pridelano hrano, a istočasno ne želi ali ne more plačati njene nekoliko višje cene. Večina pridelovalcev bi rada ustregla potrošnikom, a se zaveda večjih tveganj, ki izvirajo iz manjšega nabora in slabše učinkovitosti pripravkov za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi. Dejstvo je, da zadovoljivo obvladovanje razvoja populacij škodljivih organizmov v ekološkem sadjarstvu zagotovo ni mogoče le z zamenjavo pripravkov za varstvo rastlin, zato je vsebina te monografije namenjena predstavitvi funkcije in monitoringa koristnih organizmov v nasadih jablan kot ključnih akterjev za uspešno ekološko pridelavo sadja.
Keywords: nasad jablan, koristni organizmi, škodljivi organizmi, biodiverziteta, ravnovesje
Published in DKUM: 19.05.2023; Views: 448; Downloads: 35
Full text (8,41 MB)
This document has many files! More... |
3. Makroekologija : analiza biodiverzitetnih podatkovFranc Janžekovič, 2023 Abstract: Makroekologija, analiza biodiverzitetnih podatkov je univerzitetni učbenik, namenjen usvajanju znanja s področja ved o biotski pestrosti. Vsebina obsega vsa področja biodiverzitete, s katero se srečuje sodobna biološka, ekološka in naravovarstvena stroka. Predstavljena je metodologija raziskovanja v biodiverziteti, ki sledi konceptu razdelitve biodiverzitete na tri vidike: na vrstno, funkcionalno in filogenetsko diverziteto. Pri vrstni in funkcionalni diverziteti so predstavljene cenilke bogastva in pestrosti ter metode ocenjevanja vrstnega bogastva. Predstavljen je prostorski koncept diverzitete s cenilkami alfa, beta, gama in zeta diverzitete. Filogenetska diverziteta obsega vsebine filogenetskih rekonstrukcij na morfoloških in genetskih znakih. Predstavljene so cenilke filogenetske pestrosti, taksonomske diverzitete in analiza filogenetskega signala. Vsebina analize ekoloških združb obsega Q in R pristop vrednotenja in izračuna cenilk, s katerimi raziskujemo odnose med združbami. Obravnavani so biodiverzitetni vzorci in procesi v prostoru in času: odnos med diverziteto in velikostjo območja, odnos med diverziteto in geografsko širino, odnos med diverziteto in nadmorsko višino in odziv diverzitete vzdolž ekoloških gradientov. Metodologija morfometričnih analiz vsebuje tradicionalni pristop in pristop z geometrijsko morfometrijo za namen taksonomskih analiz in analiziranja fenotipske plastičnosti. Predstavljene so splošne metodološke vsebine, ki segajo na področje vzorčenja in izvajanju monitoringa, ter vsebina o regresijah in statističnem sklepanju, pomembne za proučevanje biodiverzitete.
Keywords: makroekologija, biodiverziteta, genetska diverziteta, vrstna diverziteta, funkcionalna diverziteta
Published in DKUM: 13.04.2023; Views: 621; Downloads: 191
Full text (38,83 MB)
This document has many files! More... |
4. Razlike v biodiverziteti vinograda za ekološko in KOPOP pridelavo : diplomsko deloŽiga Pinterič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Kmetijstvo daje vse večji poudarek naravi prijaznem kmetovanju tudi v vinogradniški panogi. Z novimi prepovedmi in dodatnim omejevanjem uporabe fitofarmacevtskih sredstev se vse več kmetijskih gospodarstev odloča za ekološko kmetovanje. Namen diplomske naloge je bil popisati delež rastlin v medvrstnem pasu vinograda in ovrednotiti razlike v biodiverziteti za ekološki in KOPOP vinograd s pomočjo Shannonovega indeksa rastlinske pestrosti in CSR trikotnika po Grimu. V KOPOP pridelavi smo ugotovili povečanje deleža metuljnic, medtem ko je bil delež zeli nižji v primerjavi z ekološkim. Popisali smo 49 različnih vrst, med katerimi so se nekatere pojavljale samo v ekološkem ali samo v KOPOP načinu pridelave. Vrstna pestrost je bila večja pri KOPOP načinu pridelave, vendar smo večji Shannonov indeks določili v ekološkem načinu pridelave. Nadalje smo v ekološki pridelavi popisali signifikantni višji delež vrst rdeča bilnica (Festuca rubra), plazeči petoprstnik (Potentilla reptans) in njivski osat (Cirsium arvense), medtem ko je bil delež navadnega rmana (Achillea millefolium) nižji v primerjavi s KOPOP. Na podlagi vrednotenja CSR strategij smo dokazali, da se v KOPOP pridelavi pojavlja večji delež ruderalnih in stres tolerantnih vrst. Zaključimo lahko, da je biodiverziteta travne ruše v ekološkem vinogradu večja in bolj uravnotežena, saj kaže večjo tolerantnost na stres in prilagojenost na antropogene motnje.
Keywords: biodiverziteta, oskrba tal, trajna ozelenitev, Shannonov indeks, CSR strategije
Published in DKUM: 27.09.2022; Views: 738; Downloads: 56
Full text (3,02 MB) |
5. Vpliv čustveno-motivacijskih, družbeno-ekonomskih in spoznavnih dejavnikov na ohranjanje ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 v severovzhodni SlovenijiNatalija Špur, 2021, doctoral dissertation Abstract: Srednjeevropski ekstenzivni travniki so habitati z visoko biodiverziteto. Njihove površine upadajo predvsem zaradi intenzifikacije kmetijske rabe, spremembe njihove namembnosti ali opuščanja. S temi procesi so ob biodiverziteti ogrožene tudi ekosistemske storitve (ES) teh habitatov. Njihovo ohranjanje je odvisno od upravljalcev, na katere vplivajo čustveno-motivacijski, družbeno-ekonomski in spoznavni dejavniki. V disertaciji smo dejavnike in njihov vpliv na namero in aktualno gospodarjenje s travniki analizirali s teorijo načrtovanega vedenja. V raziskavo so bile vključene tri ciljne skupine: osnovnošolci, lastniki in nelastniki travnikov. Dejavnike smo merili s 612 vprašalniki v letih 2019 in 2020 v SV Sloveniji in jih analizirali z opisno statistiko, neparametričnimi testi, analizo glavnih komponent in konfirmatorno faktorsko analizo s strukturnim modeliranjem enačb. Ugotovili smo, da moramo za namero osnovnošolcev ohranjati ekstenzivne travnike in krepiti pozitivna stališča do ohranjanja in nadgraditi njihovo poznavanje travnikov. Za namero lastnikov moramo krepiti zaznani nadzor nad gospodarjenjem s travniki, pozitivna stališča do ohranjanja in uravnalnih ES travnikov, okoljsko motivacijo in sprejemljivost nekaterih zahtev kmetijsko-okoljskih podnebnih plačil. Za namero nelastnikov moramo krepiti zanimanje za travnike in gospodarjenje z njimi, pozitivna stališča do kulturnih ES, zaznani nadzor nad gospodarjenjem in poznavanje gospodarjenja z njimi.
Keywords: biodiverziteta, dejavniki, ekstenzivni travniki, ohranjanje, ukrepi
Published in DKUM: 17.05.2022; Views: 846; Downloads: 99
Full text (14,75 MB) |
6. Preusmeritev iz konvencialne v ekološko pridelavo jabolk - okoljski vidikiNina Marinšek, 2021, undergraduate thesis Abstract: Ekološka pridelava jabolk dokazano pozitivno vpliva na okolje, predvsem na biodiverziteto in posledično tudi na talni ekosistem. Ob vpeljavi ekoloških praks v trajni nasad poskušamo kar se da zadovoljiti potrebe ohranjanja zdravega okolja, kjer je v ospredju pridelava hrane s upoštevanjem naravnih zakonitosti. To pomeni, da ohranjamo energijske krogotoke in minimalno posegamo v naravno ravnotežje. Pozitivni učinki tovrstnega načina pridelave se običajno pokažejo že v prvih letih uvedbe ekoloških shem vse od preusmeritvenega obdobja dalje in trajajo doživljenjsko. Ekosistem lahko od pridelovalnega sistema pridobi na več načinov, ne le z bogatenjem flore in favne ampak tudi z bogatenjem obsega genske banke avtohtonih rastlinskih vrst, ki so veliko bolj trpežne na ukrepe obdelave tal in spreminjajoče se vremenske razmere ter se našemu okolju tudi lažje prilagajajo. S takim pristopom ne oškodujemo opraševalcev. Primerna konzervirajoča obdelava tal lahko poveča tudi količine vode in vezanega talnega ogljika in dušika, ki rastlinam predstavljata hranila, obenem pa zavaruje in onemogoči izpust toplogrednih plinov nazaj v ozračje. Z ekološko pridelavo v sadjarstvu torej zagotovimo ohranjanje in varovanje naravnih virov, večjo biotsko raznolikost in se v največji meri približamo trajnostnemu načinu pridelave.
Keywords: ekološko sadjarstvo, trajni nasad, biodiverziteta, naravni viri
Published in DKUM: 09.11.2021; Views: 1212; Downloads: 61
Full text (749,44 KB) |
7. Agroekologija s primeri agroekoloških praks2021 Abstract: Namen te knjige je ponazoriti, kako temeljna načela agroekologije delujejo v različnih kmetijskih okoljih in kako jih je mogoče uporabiti pri reševanju praktičnih primerov. Prvi del knjige je namenjen bolj teoretičnemu razumevanju razvoja agrekoloških pristopov, prikazu temeljnih načel in različnih agroekoloških praks na nivoju pridelovalnih sistemov in kmetijske krajine. V drugem delu knjige smo skušali izpostaviti praktične primere agroekoloških praks različnih kmetijskih okolij in disciplin. Čeprav ni bilo mogoče zajeti vseh pomembnih agroekoloških vidikov v kmetijstvu, upamo, da bo knjiga zagotovila osnovni vpogled v načela, vzorce in metodologijo za vključitev agroekologije v različne kmetijske prakse in bo ustrezen učni pripomoček za študente ali priročno branje za strokovno ali drugo širšo javnost.
Keywords: kmetistvo, agroekologija, trajnost, živinoreja, talna biota, sekvestracija ogljika, biodiverziteta, ekološko kmetijstvo, lokalni trg
Published in DKUM: 09.03.2021; Views: 1206; Downloads: 71
 Link to file |
8. Odnos do nutrij (myocastor coypus) in znanje o njihBojana Kuronja, 2020, master's thesis Abstract: Invazivne tujerodne vrste so zaznan globalni problem zaradi številnih negativnih vplivov, ki jih imajo na ekosisteme ter številne dejavnosti človeka. V naši raziskavi smo se osredotočili na nutrijo (Myocaster coypus), tujerodno invazivno vrsto, ki se uspešno širi po Sloveniji. Namen raziskave je bil ugotoviti obstoječe znanje ter mnenja prebivalcev Slovenije s ciljem, da bi ta spoznanja vgradili v gospodarjenje s to vrsto. V ta namen smo izdelali spletni vprašalnik, ki je vključeval naslednje sklope: a) neposredne izkušnje z nutrijo; b) mnenje o (ne)sprejemljivosti ukrepov za upravljanje z nutrijami v naravnem in urbanem okolju; c) mnenje o nutrijah in upravljanju z njimi v naravnem in urbanem okolju; d) obstoječe znanje o nutrijah in e) viri informacij, od katerih so anketirani dobili največ podatkov o nutriji. V celoti je anketni vprašalnik izpolnilo 464 ljudi iz celotne Slovenije. Ugotavljamo, sledeče: a) vse vedenje o nutriji so pridobili iz medijev; b) za upravljanje z nutrijami se zdijo najbolj sprejemljivi ukrepi: ulov nutrije, nato sterilizacija in izpustitev nazaj v naravo; c) tujerodne vrste so enako pomembne kot avtohtone ter da so z znanstvenega vidika bolj zanimive ter d) obstoječe znanje anketirancev o nutrijah je dobro.
Na osnovi analize pridobljenih mnenj ugotavljamo, da bi za sprejemljive ukrepe lahko obveljali tisti, ki ne bi vključevali usmrtitev živali, morali pa bi biti pospremljeni z ustreznim izobraževanjem in obveščanjem prebivalstva o potrebnosti teh ukrepov.
Keywords: invazivne tujerodne vrste, odnos, znanje, ukrepi, biodiverziteta
Published in DKUM: 13.08.2020; Views: 1555; Downloads: 126
Full text (1,17 MB) |
9. Vpliv načina prekinitve rasti rastlin za agroekološke storitve na število členonožcev v dveh letih projekta SoilVegUrška Lisec, 2018, master's thesis/paper Abstract: Rastline za agroekološke storitve (ASC) so pomemben sestavni del mnogih kmetijskih pridelovalnih sistemov. ASC rastline lahko zagotovijo bolj trajnostni ekosistem, saj zmanjšajo erozijo tal, povečajo količino organske snovi, izboljšajo rodovitnost tal ter preprečijo izgubo hranil iz tal. ASC prispevajo uravnavanju pojava plevela in boljšim pogojem za koristne organizme. V okviru projekta SoilVeg je bila v letih 2015–2018 preverjena učinkovitost uporabe valjarja rastlinske odeje Roller Crimper (RC) kot alternativne metode prekinitve rasti prekrivnih rastlin brez obdelave v primerjavi s plitvo zadelavo in običajno kmetijsko prakso v ekološki pridelavi zelja. Poljski poskus s »split-split-plot« zasnovo je bil izveden v Mariboru. Preizkušeni sta bili dve ASC rastlini (inkarnatka in ječmen), katerih rast je bila prekinjena (i) z uporabo tehnike zmanjšanja obdelave tal oziroma valjanje z RC in (ii) inkorporacijo ASC v tla kot zeleno gnojenje v primerjavi z običajno kmetijsko prakso brez ASC z oranjem in (iii) okopavanjem ter (iv) zastiranje tal s črno folijo. V obeh letih poskusa je bila populacija členonožcev izražena kot vrednost activity density (AD) višja na obravnavanjih, kjer je bila posejana inkarnatka. . Najpogosteje ujeti v vabah so bili hrošči (Coleoptera), muhe (Diptera), pajkovci (Araneae) in stenice (Heteroptera). V vabah so bili najpogosteje ujeti hrošči (Coleoptera), muhe (Diptera), pajkovci (Araneae) in stenice (Heteroptera). Povprečna vrednost AD krešičev je bila višja na obravnavanjih z zelenim gnojenjem v primerjavi z RC. Tudi sicer je RC pozitivno vplival na pojavnost več različnih redov žuželk. V prihodnosti bo potrebno preveriti več vrst ASC rastlin in izbrati najoptimalnejši način tehnike prekinitve rasti.
Keywords: rastline za agroekološke storitve, valjar rastlinske odeje, ekološko kmetijstvo, biodiverziteta, talni členonožci
Published in DKUM: 24.09.2018; Views: 2396; Downloads: 182
Full text (2,37 MB) |
10. Obvladovanje pojava invazivnih rastlin (neofitov) in ohranjanje biodiverzitete na vodovarstvenih območjihMario Lešnik, 2017, scientific monograph Abstract: Ena od posledic prilagoditev tehnike kmetijske pridelave z namenom varovati vode na vodovarstvenih območjih (VVO) je občutno zmanjšanje intenzivnosti pridelovanja, ali celo opuščanje obdelave zemljišč (npr. površine neposredno ob ranljivih virih vode). Neprimerno vzdrževana zemljišča se pričnejo spreminjati v nekakovostno travinje, ki v naslednji fazi preide v pol-naravne rastlinske združbe, ki so pogosto sestavljene iz invazivnih tujerodnih rastlin. Izkušnje kažejo, da je povečevanje populacij invazivnih rastlin na VVO hitrejše, kot na območjih, ki niso pod vodovarstvenimi režimi. V tem delu smo skušali predstaviti del invazivnih rastlinskih vrst, ki so že prisotne na ozemlju RS, ali pa njihov pojav pričakujemo v bližnji prihodnosti. Predstavljeni so praktični nasveti glede metod zatiranja različnih invazivnih vrst. Izpostavili smo tudi potrebo po ustreznem vzdrževanju pol-naravnih habitatov neposredno ob kmetijskih površinah, ki so sicer namenjeni varovanju voda in ohranjanju biotične pestrosti, a imajo tudi pomembne biološke funkcije za ohranjanje organizmov, ki regulirajo naravne procese, ki odločajo tudi o uspešnosti pridelave kmetijskih rastlin. Dopuščanje nekontroliranega razvoja invazivnih rastlin na VVO lahko povzroči dolgoročno destabilizacijo pol-naravnih habitatov in tudi povečevanje stroškov pridelave kmetijskih rastlin ter stroškov vzdrževanja energetske, transportne in hidrološke infrastrukture v agrarni pokrajini v bodočnosti.
Keywords: vodovarstvena območja, invazivne rastline, zatiranje, biodiverziteta, kmetijska zemljišča
Published in DKUM: 08.12.2017; Views: 2325; Downloads: 379
Full text (71,80 MB)
This document has many files! More... |
