Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu je predstavljena analiza uporabe industrijske konoplje kot trajnostnega gradbenega materiala. Cilj naloge je bil raziskati potencial konoplje v gradbeništvu, oceniti njene okoljske in ekonomske učinke ter analizirati njeno konkurenčnost v primerjavi s konvencionalnimi materiali. Poleg tega je bil namen tudi ovrednotiti, kako lahko konoplja prispeva k doseganju trajnostnih ciljev in prehodu v krožno gospodarstvo. V prvem delu naloge smo predstavili industrijsko konopljo kot rastlino, njene značilnosti in prednosti za uporabo v gradbeništvu. Konoplja je zaradi svoje hitre rasti, nizkih zahtev po pesticidih in izjemne sposobnosti zajemanja ogljikovega dioksida prepoznana, kot eden izmed najperspektivnejših materialov za trajnostno gradnjo. Posebna pozornost je bila namenjena konopljinemu betonu, ki se uporablja kot izolacijski in strukturni material. Njegove lastnosti, kot so dobra toplotna in zvočna izolacija, odpornost na ogenj in plesen, ter nizka gostota, so lastnosti ki vplivajo, da je energetsko učinkovit material, kar pomeni da pripomore k zmanjšanju porabe energije pri njegovi uporabi, ne da bi pri tem ogrožal delovanje ali udobje. Tak material ponuja visoko zmogljivost v kontekstu izolacije, bodisi toplotne bodisi zvočne. V primerjavi z drugimi zelenimi materiali, kot so slama, les in glina, konoplja izstopa po svoji izjemni vsestranskosti, obnovljivosti in ekoloških prednostih, zlasti pri izboljševanju kakovosti tal, na katerih raste. Kljub tem nedvomnim prednostim pa se sooča z izzivi, kot so zakonodajne omejitve in omejena dostopnost na trgu, kar zavira njeno širšo uporabo. V nadaljevanju smo analizirali primere uporabe konopljinega betona, kjer se je izkazalo, da ta material pomembno prispeva k zmanjšanju okoljskih obremenitev, izboljšanju bivalnega udobja ter podaljšanju življenjske dobe stavb. Kljub spodbudnim rezultatom pa je jasno, da so potrebne nadaljnje raziskave, predvsem na področju dolgotrajne obstojnosti in ekonomske upravičenosti uporabe konopljinega betona. Sklep naloge potrjuje, da ima industrijska konoplja velik potencial za trajnostni razvoj gradbeništva, vendar je za njeno širšo implementacijo potrebno preseči regulativne ovire in povečati ozaveščenost o njenih prednostih. Konoplja ima edinstveno priložnost, da postane ključni material v prehodu k trajnostni gradnji, vendar bo to mogoče le z nadaljnjimi raziskavami in inovacijami.
Ključne besede: trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo, konoplja, konopljin beton, gradbeništvo
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,00 MB)

Opis: V tem diplomskem delu sta predstavljena ekološka problematika kopičenja odpadnih pnevmatik ter vplivi betona na okolje. Na podlagi tega je predstavljena predelava in ponovna uporaba odpadnih pnevmatik kot gumenega granulata. Predstavljeni so cilji in možnosti uporabe granulata gume ter izveden eksperiment, kjer se granulat gume uporabi kot delni nadomestek za pesek pri izdelavi betonske mešanice. Izdelale so se tri različne mešanice, pri katerih je bil gumeni granulat enkrat neobdelan, enkrat opran in enkrat obdelan z mikrosiliko pred pričetkom mešanja. Poleg tega pa se je vsaka različica betona mešala z dvema različnima vsebnostma granulata gume ter se primerjala z betonsko mešanico brez dodane gume. Rezultati eksperimenta so pokazali, da se z dodajanem gume znižujejo masa in tlačne trdnosti betona, vendar pri obdelanem granulatu gume tlačna trdnost betona pade manj kot pri neobdelanem granulatu.
Ključne besede: beton, beton z gumo, reciklaža odpadnih pnevmatik, ekološki problemi betona in gume
Objavljeno v DKUM: 17.11.2023; Ogledov: 501; Prenosov: 35
Celotno besedilo (3,86 MB)

Opis: Zaradi globalne razsežnosti gradbeništva kot panoge in s tem povezanimi odlagališči gradbenih odpadkov, je ozaveščenje o čistem okolju najpomembnejše do slej. Veliko gradbenih odpadkov lahko ponovno uporabimo v najbolj razširjenem gradbenem materialu – betonu. Ena največjih odlagališč so odlagališča elektrofiltrskega pepela. Po dosedanjih raziskavah je znano, da z dodajanjem EFP betonu zmanjšujemo njegovo tlačno trdnost, ki je njegova najpomembnejša karakteristika. Cilj diplomskega dela je bilo ugotoviti, ali lahko nadomestimo komponente betona z odpadnimi materiali, s tem zmanjšamo onesnaževanje okolja, pridobljen zelen beton pa uporabimo v konstrukcijske ali nekonstrukcijske namene. V raziskavi smo naredili vzorce zelenega betona in jih triosno obremenili. Triosno preiskavo smo opravili v območju linearnega napetostnega stanja. Ugotovili smo, da lahko iz odpadnih materialov dobimo beton trdnosti C25/30. Ta je primeren za nekonstrukcijske elemente, z nekaterimi omejitvami pa tudi za konstrukcijske elemente.
Ključne besede: triosne preiskave, trdnost, beton, deformacije pomikov
Objavljeno v DKUM: 09.12.2022; Ogledov: 858; Prenosov: 82
Celotno besedilo (4,55 MB)

Opis: Zaradi vedno večjega ekološkega problema, ki ga povzroča plastika, so znanstveniki poskušali odkriti način, kako jo uporabiti tudi v gradbeništvu, najmočnejši panogi na svetu. Pretekle raziskave so pokazale, da se tlačna trdnost betona z večanjem deleža plastike zmanjšuje. Zaradi poslabšanja najpomembnejše lastnosti betona, le ta ni več primeren za uporabo v konstrukcijske namene. V sklopu diplomske naloge smo na betonskih kompozitih opravili naslednje preiskave: posed, gostoto, tlačni test, FTIR karakterizacijo, SEM-EDS analizo in meritve luminiscence. Namen raziskav je bil, izboljšati tlačno trdnost betona, kljub dodatku nereciklirane odpadne plastike. To smo dosegli z dodatkom mikrosilike, ki smo jo primešali sveži betonski mešanici. Po opravljenih raziskavah smo prišli do zaključka, da lahko beton z dodatkom mikrosilike in platike uporabimo za konstrukcijske namene, vendar je uporaba za nekonstrukcijske elemente bolj smotrna. Nadalje smo betonske kompozite impregnirali z luminsicenčnim premazom. S spektrofotometerskimi meritvami smo potrdili večurno emitacijo svetlobe v temi. Ker smo betonu dodali še eno dodatno lastnost-luminiscenco, smo s tem rešili še en velik okoljski problem, osvetljevanje cestne infrastrukture. Takšen beton je zato primeren za kolesarske steze in pločnike, saj osvetlitev ni potrebna, prav tako pa tak beton lahko prenese obtežbo ljudi ter koles.
Ključne besede: beton, luminiscenčni beton, odpadna plastika, PE
Objavljeno v DKUM: 26.09.2022; Ogledov: 893; Prenosov: 101
Celotno besedilo (4,70 MB)

Opis: Vsako podjetje nenehno želi pridobiti konkurenčno prednost in utrditi položaj na trgu. Za uspešen razvoj izdelka je potrebno predhodno opraviti različne analize, ki povečajo možnost uspeha projekta razvoja novega izdelka. V magistrski nalogi dokažemo, da lahko s pomočjo raziskave trga razvijemo tržno zanimivo in tehnično dovršeno konstrukcijo mešalne žlice za beton. Uporabljeni metodi znanstveno-raziskovalnega dela sta metodi komparacije in analiza vsebine. Z zbiranjem podatkov podobnih izdelkov, analiz lastnosti in obravnavo informacij strokovne literature sem kot rezultat magistrske naloge razvil tehnično dovršeno, konkurenčno in učinkovito konstrukcijo mešalne žlice ta beton.
Ključne besede: mešalna žlica za beton, raziskava trga, konstrukcija, razvoj konstrukcije, razvoj izdelka, statični preračuni, Fortis Maribor d.o.o.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2021; Ogledov: 825; Prenosov: 3
Celotno besedilo (3,15 MB)