1. Spletna aplikacija Svojilni pridevniki iz prevzetih priimkov (SPiPP) kot vir za raziskave govoraIrena Stramljič Breznik, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V prispevku predstavljamo, zakaj je tvorba svojilnih pridevnikov iz prevzetih osebnih lastnih imen eno težjih vprašanj v slovenščini kljub številnim pravopisnim napotilom v aktualnih in novonastajajočih pravopisnih priročnikih. Kot dobro alternativo predstavljamo spletni pripomoček SPiPP, ki pri tovrstnih težavah z zapisom, izgovarjavo in strnjenimi pravili na enem mestu pomaga jezikovnemu uporabniku. Hkrati aplikacijo SPiPP predstavljamo kot jezikovni vir za nadaljnje razvijanje govornih pripomočkov, saj iz njega 60 naključno izbranih francoskih priimkov preizkusimo v sintetizatorju slovenskega govora eBralcu. Namen preizkusa je spodbuditi, da bi ob trenutno dostopnih zvočnih posnetkih in pravilih o razmerjih med črkami in glasovi tujih jezikov in slovenskega jezika postopoma nadgradili eBralca tako, da bi bil specializiran za izgovarjavo tudi tujejezičnih lastnoimenskih besed in njihovih oblik, prilagojenih slovenščini.
Keywords: slovenščina, besedotvorje, svojilni pridevniki, tuja osebna lastna imena, aplikacija SPiPP, sintetizator govora eBralec
Published in DKUM: 12.08.2024; Views: 72; Downloads: 3
 Link to file |
2. Pa reci kdo, da so besede kar takoIrena Stramljič Breznik, 2016, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V jezikoslovnem delu Jožeta Toporišiča besedotvorje zavzema pomembno mesto, a prispevek tokrat osvetljuje predvsem praktično naravo njegovega udejstvovanja na tem področju, in to z dveh vidikov. Iz zelo številnih in različnih intervjujev je mogoče prepoznati Toporšičev pogled na veliko tvorbeno zmožnost slovenskega jezika kot pomembno protiutež nekritičnemu prevzemanju. Hkrati pa v njih odkrivamo njegovo lastno objektivno ali subjektivno spodbujeno tvorbeno inovativnost.
Keywords: slovenščina, besedotvorje, tvorbena moč jezika, avtorjeve priložnostnice, Toporišič, Jože, 1926-2014
Published in DKUM: 29.07.2024; Views: 66; Downloads: 5
Link to full text
This document has many files! More... |
3. Slovensko zoološko izrazje z vidika besedotvornih vzorcev in vrstIrena Stramljič Breznik, 2007, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prispevek prinaša besedotvorno analizo dela zoološkega izrazja, v katerem se ob izpeljankah kot druge najpogostejše tvorjenke pojavljajo medponsko-priponske zloženke. Rezultate analize sooča z rezultati podobnih analiz v publicistiki in izrazju novih tehnologij, ki kažejo porast medponskih zloženk in posledično dve temeljni jezikovni silnici - konservativnost in inovativnost. Slednjič se avtorica sprašuje, ali se je v celotni slovenski leksiki že zgodil kolikostni premik od medponskopriponskih k medponskim zloženkam in ali zato že lahko govorimo o novih sistemsko-strukturnih težnjah v sodobnem slovenskem jeziku.
Keywords: besedotvorje, besedotvorne vrste, terminologija, strokovno besedje, zoologija, zoološko izrazje
Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 107; Downloads: 3
Link to full text |
4. O nekaterih značilnostih feminativov v Pleteršnikovem slovarjuIrena Stramljič Breznik, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Pleteršnik kot slovaropisec si je prizadeval, da bi v slovarju zajel čim bolj popoln besedni zaklad slovenskega jezika z nabranim gradivom iz knjig od najstarejšega do najnovejšega časa in tudi iz vseh narečij. Upošteval je namreč načelo, da se v slovar sprejme, kar se v literaturi nahaja in kar narod govori. Kot samostojne iztoč‑ nice so bili dosledno vključeni tudi feminativi, čeprav je takratna družba ženskam v javnem življenju odmerjala obrobno vlogo. S tem je ohranil dragocene podatke o takratnih možnostih jezikovne izbire, ki so se kazale v obrazilni in podstavni variantnosti feminativov
Keywords: slovenščina, dialektologija, Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar, besedotvorje, feminativi
Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 99; Downloads: 11
 Full text (861,46 KB)
This document has many files! More... |
5. Prislov v ljudskem slovstvu Števana KüharjaNina Zver, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prispevek temelji na slovarskem prikazu prislovov, evidentiranih v delih bratonskega zbiratelja ljudskega izročila Števana Küharja (1882–1915). Gradivo je zajeto iz treh njegovih objav v Časopisu za zgodovino in narodopisje (1910, 1911, 1913). Iz pisane prislove obravnavam tudi z glasoslovnega, oblikoslovnega in besedotvornega vidika ter preverjam njihovo zastopanost v Slovarju stare knjižne prekmurščine, Slovarju beltinskega prekmurskega govora, Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskem slovarju in Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slo
Keywords: slovenščina, zgodovina slovenskega jezika, prislov, slovarji, glasoslovje, oblikoslovje, besedotvorje
Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 93; Downloads: 10
Full text (6,38 MB) |
6. Primer obrazilne konkurenčnosti feminativov na -ica in -ka pri moškospolskih tvorjenkah na -or in -atorIrena Stramljič Breznik, Tjaša Markežič, 2023, original scientific article Abstract: V prispevku na kratko predstavljamo mesto feminativov v besedotvorju in slovarjih slovenskega jezika. Nato na treh izbranih primerih moškospolskih tvorjenk s prevzetim obrazilom -or in njegovim alomorfom -ator prikažemo variantnost obrazil -ica in -ka. V slovenščini je predvidljivo, da se iz moškospolske tvorjenke z obrazilom -ator tvori dodajalni tip feminativov s -ka, iz moškospolske tvorjenke z obrazilom -or pa dodajalni tip feminativov z -ica. V primeru koordinator-ka (iz koordin-ator) in selektor-ica (iz selekt-or) raba to predvidljivost potrjuje, ne pa tudi v primeru senator-ka (iz senat-or), kjer bi pričakovali obliko senator-ica. Zato na danem primeru razložimo, zakaj bi lahko prišlo do razkoraka med jezikovnosistemsko predvidljivo razvrstitvijo feminativnega obrazila in tisto, ki se je uveljavila v dejanski rabi.
Keywords: slovenščina, besedotvorje, feminativi, variantna priponska obrazila
Published in DKUM: 31.05.2024; Views: 146; Downloads: 9
Full text (8,03 MB)
This document has many files! More... |
7. Besedotvorna ustvarjalnost prvošolcev ob slikanici Kraca Lile Prap : magistrsko deloŠpela Pahič, 2023, master's thesis Abstract: Besedotvorje ima z vidika usvajanja in bogatenja besedišča pomembno vlogo. Ključno je, da ga učečim se približamo skozi igro, ob kateri jih spodbujamo k jezikovni ustvarjalnosti, ki se kaže tudi v tvorbi in uporabi neobičajnih besed. Kot predloga in spodbuda za ustvarjanje novih besed lahko služijo nonsensna književna besedila, saj predstavljajo bogat vir stilne igrivosti jezika. Literarna dela Lilijane Praprotnik Zupančič, ki ustvarja pod psevdonimom Lila Prap, temeljijo na besednih igrah, pri čemer avtorica namerno krši jezikovna pravila, s posrečenim prepletom jezikovne in likovne ravni pa ustvarja kakovostne slikanice za otroke.V magistrski nalogi smo želeli raziskati besedotvorno ustvarjalnost prvošolcev pri poimenovanju nenavadnih živali, ki nastanejo s kombiniranjem spodnjega in zgornjega dela slikanice Kraca avtorice Lile Prap. Zanimalo nas je, kako učenci prvega razreda tvorijo nova poimenovanja nenavadnih živali. Osredotočili smo se na besedotvorne postopke, po katerih so poimenovanja nastala, in ugotavljali, katera vrsta tvorjenk prevladuje. Pokazalo se je, da prvošolci ob poimenovanju neobičajnih živali na ilustracijah tvorijo predvsem nesistemske tvorjenke, in sicer največkrat s sklapljanjem, to pa tako, da začetek prve besede sklopijo s celotno drugo besedo ali s končnim delom druge besede.
Keywords: besedotvorje, jezikovna ustvarjalnost, sklapljanje, otroška literatura, Lila Prap
Published in DKUM: 10.10.2023; Views: 470; Downloads: 101
Full text (1,82 MB) |
8. (Ne)podaljševanje večzložnih tujih priimkov moškega spola z osnovo na -r pri dijakih in dijakinjah v 3. letniku splošnih gimnazij : magistrsko deloAna Rotovnik Omerzu, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava problematiko podaljševanja osnove pri pregibanju in tvorbi svojilnih pridevnikov na primeru tujih priimkov, katerih nosilci so osebe moškega spola. Spodbudo za nastanek magistrskega dela predstavlja jezikovna študija primera (Ne)podaljševanje večzložnih tujih priimkov moškega spola z osnovo na -r, ki je nakazala na določena razhajanja med jezikovno normo in trenutno rabo. Zanimalo me je, kako podaljševanje osnove pri pregibanju prevzetih priimkov dojemajo dijaki in dijakinje v 3. letniku splošnih gimnazij v Sloveniji.
V teoretičnem delu so predstavljena že obstoječa pravila za tvorjenje eno- in večzložnih samostalnikov moškega spola z osnovo na -r, ugotovitve izvedenih raziskav in odgovori strokovnjakov na vprašanja, povezana s problematiko magistrskega dela. V teoretični del je vključena tudi že omenjena raziskava, nastala pod mentorstvom in v soavtorstvu z red. prof. dr. Ireno Stramljič Breznik.
Za lažjo interpretacijo rezultatov sem pregledala aktualna učna gradiva za slovenščino v 2. in 4. letniku gimnazije, in sicer kako in če sploh je naslovna problematika predstavljena v učnih gradivih.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava, v kateri je sodelovalo 305 dijakov in dijakinj 3. letnika splošnih gimnazij v Sloveniji. S spletno anketo, ki je med drugim vsebovala 20 tujih moških priimkov, katerih osnova se konča na -r, sem preverila oblikoslovno in tvorbno zmožnost anketiranih, natančneje podaljševanje osnove priimkov z -j pri pregibanju in tvorbi svojilnega pridevnika. Rezultate ankete sem primerjala s korpusno analizo študije primera.
Ugotovila sem, da so rezultati korpusne analize in raziskave, izvedene na vzorcu dijakov in dijakinj, primerljivi. Jezikovni uporabniki v večini sledijo aktualni jezikovni normi in osnove priimkov glede na pravila (ne)podaljšujejo. Odstopanja od trenutnih napotil Slovenskega pravopisa (2001) izkazuje le ena skupina priimkov – priimki z osnovo na -r in nemim e (tip Moliere, Shakespeare, Voltaire). Razloge za to lahko pripišem ali nepoznavanju jezikovnih pravil ali pravopisnim napotilom, ki niso v skladu s prevladujočo rabo.
Učna gradiva za slovenščino v 2. in 4. letniku gimnazije sicer opozorijo na spremembe pri sklanjanju eno- in večzložnih samostalnikov moškega spola, a le na primerih občnih in domačih lastnih imen. Anketirani v večini niso seznanjeni s pravili tvorbe tovrstnih oblik tujih moških priimkov, oblike najpogosteje tvorijo »po posluhu«. Vzpodbudna je ugotovitev, da večina slovenskih gimnazij dijakom ponuja dejavnosti, v okviru katerih lahko nadgrajujejo svoje znanje slovenskega jezika, saj anketirani v okviru obšolskih dejavnosti ne izkazujejo dodatnega zanimanja za slovenščino.
Keywords: besedotvorje, oblikoslovje, prevzeta osebna lastna imena, tvorbna zmožnost, tuji priimki
Published in DKUM: 09.03.2023; Views: 713; Downloads: 73
Full text (3,10 MB) |
9. Dialektologija na Dnevih akademikinje Zinke Zorko2023, proceedings Abstract: V znanstveni monografiji Dialektologija na Dnevih akademikinje Zinke Zorko so predstavljeni referati s simpozija Prvi Dnevi akademikinje Zinke Zorko (Selnica ob Dravi, 15. 10. 2022).
Akademikinja Zinka Zorko je svoje življenje posvetila znanstvenemu, raziskovalnemu in pedagoškemu delu. Študentom je posredovala svoje znanje z izrazito osebno noto, kar jo je uveljavila za najbolj priljubljeno predavateljico na mariborski slovenistiki. Raziskovala je koroške, štajerske in prekmurske govore, njeno znanstveno delo pa je spodbudilo nastanek mariborske dialektološke šole. V monografiji je predstavljena njena »jezikovna oporoka«, ki zavezuje in zahteva odgovorno nadaljevanje dela na področju dialektologije.
Keywords: Zinka Zorko, dialektologija, slovenska narečja, frazeologija, narečne premene, besedotvorje, germanizmi, prekmurske katoliške pridige
Published in DKUM: 01.02.2023; Views: 704; Downloads: 75
Full text (5,11 MB)
This document has many files! More... |
10. Priložnostnice v mladinski književnosti Borisa A. Novaka in Andreja Rozmana Roze : magistrsko deloTjaša Brumen, 2022, master's thesis Abstract: Otroci imajo že po naravi radi igro, zato jim je zanimivo tudi poigravanje z jezikom. V mladinski literaturi so tako pogost pojav posebne, drugačne, izmišljene besede, ki jih imenujemo priložnostnice.
Namen magistrskega dela z naslovom Priložnostnice v mladinski književnosti Borisa A. Novaka in Andreja Rozmana Roze je bil pregledati mladinski opus obeh avtorjev in napraviti nabor priložnostnih novotvorjenk, ki se v delih pojavljajo, ter preveriti, ali so priložnostnice tvorjene po sistemskih ali nesistemskih besedotvornih postopkih. Tako so novotvorjenke razvrščene v dve temeljni skupini: sistemske novotvorjenke in nesistemske novotvorjenke. K sistemskim se uvrščajo novotvorjenke, ki so nastale po običajnih in predvidljivih besedotvornih postopkih, k nesistemskim novotvorjenke, nastale po neobičajnih in nepredvidljivih tvorbenih vzorcih.
V teoretičnem delu smo predstavili značilnosti jezika mladinskih del, neologijo kot jezikoslovno vedo, pomen in vlogo priložnostnic v mladinski književnosti, besedotvorno teorijo in oba avtorja.
Empirični del prinaša analizo priložnostnega besedja v mladinski literaturi Borisa A. Novaka in Andreja Rozmana Roze. Analiza zajema skupaj 325 novotvorjenk, ki smo jih razvrstili glede na sistemskost oziroma nesistemskost postopka, po katerem so nastale, besedno vrsto in besedotvorno vrsto. Predstavili smo tudi pomen novotvorjenih besed in pojasnili njihovo vlogo v literarnem besedilu.
Keywords: mladinska književnost, Boris A. Novak, Andrej Rozman Roza, besedotvorje, priložnostnica
Published in DKUM: 22.04.2022; Views: 1358; Downloads: 155
Full text (1,50 MB) |
