| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vabilo, novica, poljudnoznanstveni prispevek in opis postopka v učbeniškem gradivu ter v projektu Slovenščina na dlani
Tadeja Filo, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo sega na področje besediloslovja, katerega osrednja raziskovalna predmeta sta besedilo kot komunikacijska pojavitev z značilno besedilnostjo in besedilne skupine. V teoretičnem delu so predstavljene ključne značilnosti in različne opredelitve besedil ter pomen večpredstavnosti v besedilih. Na podlagi skupnih značilnosti besedila glede na določene kriterije skupinimo na besedilne tipe in besedilne vrste. Različne skupine besedil so osnova za oblikovanje nalog in vaj tudi v učnem e-okolju projekta Slovenščina na dlani, znotraj katerega zbrana besedila prispevajo k razvijanju sporazumevalne jezikovne zmožnosti. Ta predstavlja temeljni cilj pouka slovenščine. Empirični del obsega opredelitve besedilnih skupin, in sicer vabila, novice, poljudnoznanstvenega prispevka in opisa postopka, v izbranem osnovno- in srednješolskem učbeniškem gradivu različnih založb ter v učnem e-okolju Slovenščina na dlani. Za vsako izbrano besedilno skupino je dodano vsaj eno avtentično besedilo s pripadajočimi nalogami in vajami. Tako so prikazani načini obravnave izbranih besedilnih skupin v učnem e-okolju.
Ključne besede: besediloslovje, projekt Slovenščina na dlani, zbirka BERTA, besedilne skupine, vabilo, novica, poljudnoznanstveni prispevek, opis postopka
Objavljeno: 06.05.2021; Ogledov: 226; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (3,41 MB)

2.
Sem slovenistka, sem nacionalistka, sem idealistka, sem ---
Mira Krajnc Ivič, 2016, strokovni članek

Ključne besede: slovenistika, slovenisti, odnos do jezika, besediloslovje
Objavljeno: 30.05.2017; Ogledov: 507; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (345,99 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
OPISOVALNI NAČIN RAZVIJANJA TEME
Lucija Hrženjak, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali opisovalni slogovni postopek, zanimala sta nas dva tipa opisovanja: statično opisovanje in dinamično opisovanje. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti lastnosti in značilnosti obeh tipov opisovalnega slogovnega postopka, kar smo dosegli s pomočjo več kriterijev. Pri opredelitvi opisovalnega slogovnega postopka smo si pomagali s teoretičnimi dognanji sodobnih slovenskih in tujih jezikoslovcev, dognanja smo predstavili v teoretičnem delu diplomskega dela. V analizo smo vključili 5 strokovnih besedil in 1 praktičnosporazumevalno besedilo; vsa izbrana besedila glede na slogovni postopek niso shematizirana, v njih ni le statično ali le dinamično opisovanje, saj se ta načina opisovanja ali prepletata ali se v enem pojavljajo fragmenti drugega. Poleg tega besedila predstavljajo sondažno raziskavo, saj je vzorec besedil zaradi obširne in poglobljene teme raziskovanja premajhen, zato posplošitev, ki bi celostno definirale opisovanje, nismo mogli narediti. Sporazumevanje je izmenjevanje sporočil in obsega sporočanje ter sprejemanje besedil, rezultat sporočanja je besedilo, ki mora biti smiselno, razumljivo in ima temo. Ta je opredeljena kot eden ali več stavkov oziroma misli, ki imajo skupni smisel. Razvijanje teme je razvijanje misli in nizanje razčlenjenih tematskih komponent, rezultat pa je zaporedje tematskih komponent, ki gradijo obseg vsebine besedila in enake logične odnose v temi. Glede na način razvijanja teme razlikujemo pet ubeseditvenih načinov oziroma slogovnih postopkov: obveščevalni, opisovalni, pripovedovalni, razlagalni in utemeljevalni ter glede na to obveščevalna, opisovalna, pripovedovalna, razlagalna in utemeljevalna besedila. V opisovalnem ali deskriptivnem načinu se tema razvija postopno z opisovanjem predmeta, osebe ali pojava, opisovanje pa je lahko statično ali dinamično. Pri statičnem opisovanju gre za podajanje tematskih pojavnosti, ki so najpogosteje podane kot enako hierarhizirane, značilnost dinamičnega opisa pa je procesualnost teme z določenim zaporedjem dejanj, postopkov ali opravil, ki ga ni mogoče spremeniti. V besedilih smo preučevali naslednje kriterije: sobesedilno spetost (kohezijo), zapovrstno nizanje besedilnih sestavin (enumerativnost), zamenljivost besedilnih sestavin (komutativnost), stilistiko besedila. Pri tem sta nas zanimali stilna zaznamovanost oz. nevtralnost besedišča in objektivnost oz. subjektivnost besedil. Ugotavljali smo tudi, katere besedne vrste prevladujejo v statičnem in katere v dinamičnem opisovanju, torej nas je zanimalo besedišče, ki v statičnem opisovanju učinkuje statično, v dinamičnem opisovanju pa dinamično. Na koncu nas je zanimalo, kateri tipi skladenjskih struktur prevladujejo v opisovalnih besedilih.
Ključne besede: besediloslovje, sporočanje, slogovni postopki, statično opisovanje, dinamično opisovanje, kohezija, enumerativnost besedila, komutativnost besedilnih enot, stilistika besedila, statično in dinamično besedišče
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 3630; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (6,51 MB)

4.
JEZIKOVNOSTILISTIČNA ANALIZA SLOGANOV V OGLAŠEVALSKIH BESEDILIH PONUDNIKA MOBILNIH STORITEV
Nina Nuša Lanščak, 2015, diplomsko delo

Opis: Ponudniki blaga in storitev so dandanes zaradi vse večje konkurenčnosti na trgu pred vedno večjim izzivom. Na kak način pritegniti pozornost potencialnega kupca? Kaj je to, kar se danes »prodaja«? Kako sestaviti oglas, ki bo ostal še leta v spominu? Oglasi so s svojo izvirnostjo in prepričljivostjo postali pravi pokazatelj trendov, ki vladajo trgu. Pa ne samo trgu. Oglasi so se v kupce vkoreninili tako globoko, da močno odločajo o njihovih življenjskih odločitvah, smernicah, družbenih normah in celo lastnih vrednotah. Podjetja posegajo po najrazličnejših metodah, kako ustvariti oglas, ki bo edinstven na trgu, zapomnljiv, prepričljiv in se bo hkrati prikradel v srca potencialnih kupcev. Cilj podjetja je ustvariti oglas, ki v kupcu vzbudi potrebo po nakupu. V diplomskem delu smo se osredotočili na načine, s katerimi je ponudnik mobilnih storitev, podjetje Si.mobil, d. d., dosegal izvirnost in zapomnljivost oglasa, in kaj hitro ugotovili, da so se z leti delovanja podjetja spreminjale tako potrebe kupcev kot tudi splošen trend oglaševanja. Oglase smo podrobno analizirali, jih opredelili glede na zgradbo, določili smo reklamne stileme, ki se pojavljajo v geslu oglasa, opredelili tipologijo oglaševalskega besedila in opisali značilnosti reklamnega gesla.
Ključne besede: Oglaševanje, oglaševalsko besedilo, oglasni stilemi, besediloslovje.
Objavljeno: 08.10.2015; Ogledov: 897; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

5.
Elipsa kot stavčnopovedni in besedilni pojav
Mira Krajnc Ivič, Andreja Žele, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: The paper Ellipsis as a sentence and textual phenomenon presents ellipsis as a textual valence phenomenon and its recognition in text/discourse on the material of Slovene language. Ellipsis is a linguistically-systemically predictable omission. As a systemic phenomenon, it belongs (based on frequency of occurrence) primarily to the textual plane. Ellipsis can be seen as expressionless content, or the non-worded content of textual valence; it is therefore an expression of textual valence within the sentence structure (and broader) and often a stylistic phenomenon. Ellipsis is more likely to occur in narrower-interest dialogical texts with predominantly practical-communicative content and verbs with absolute semantic valence ranging from one- to three-valence verbs. One would expect the appearance of ellipsis to be less frequent in monological wider-interest texts: for instance, in speeches by members of city council. With its textuality, the text creates alternatives and provides a selection of these, so that recurrence of particular sections of text is either permitted or withheld in accordance with its participants (authors and recipients) beliefs and presuppositions, which are also reflected in the economy of language and in the flout or/and violation of the maxims of Grices co-operative principle. That is also connected to the functional sentence perspective with its possibility of adapting word order to the content or actual meaning of the sentence.
Ključne besede: slovenščina, besediloslovje, valenca, koherenca, kohezija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 689; Prenosov: 85
URL Povezava na celotno besedilo

6.
BESEDILNOST IZBRANIH ZNANSTVENIH PRISPEVKOV NEKATERIH RAZISKOVALNIH PODROČIJ
Mija Kovač, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Besedilnost izbranih znanstvenih prispevkov nekaterih raziskovalnih področij se, kot je razvidno iz naslova, osredotoča na besedilnost izvirnih znanstvenih člankov. Besedilnost se v osnovi nanaša predvsem na površinsko in pomensko organiziranost besedila, pa tudi na njegovo funkcijo. K površinski organiziranosti gotovo sodi zunanja oblikovanost besedila z izbiro jezikovnega koda. Izbira jezikovnega koda je v slovenskem akademskem prostoru pereče vprašanje, saj znanost vse bolj teži k enojezičnosti, uresničeni z angleškim jezikom. Znanstveniki so prisiljeni preklapljati med različnimi kodi oziroma jezikovnimi skupnostmi, pri čemer pogosto prihaja do kršitev retoričnih konvencij posamezne jezikovne skupnosti. Poleg zunanje oblikovanosti besedila z izbiro jezikovnega koda pa k površinski organiziranosti besedila sodi tudi izbira jezikovnih sredstev, ki na različne načine povezujejo besedilne enote v zaokroženo celoto. Eden izmed teh načinov je tudi koneksivnost, izražena s konektorji, pri pojmovanju in poimenovanju katerih si slovenski jezikoslovci niso enotni: slovnična vezalka (Dular), povezalo (Toporišič), vezalnik (Korošec), konektor (Gorjanc, Balažic Bulc, Žele), povezovalec (Schlamberger Brezar), diskurzni označevalec (Verdonik) in metabesedilni element (Pisanski Peterlin). Namen magistrskega dela je raziskati vpliv raziskovalnega področja oziroma vede na besedilnost izvirnega znanstvenega članka, znotraj tega pa preveriti, katero raziskovalno področje je bolj podvrženo trendu povečevanja tujejezičnih objav domačih raziskovalcev, proučiti, kateri konektorji in funkcije konektorjev prevladujejo v izvirnih znanstvenih člankih posameznih raziskovalnih področij, in nazadnje določiti, ali zunanja oblikovanost besedil in raba konektorjev kažeta na spreminjanje retoričnih konvencij tvorjenja znanstvenega prispevka.
Ključne besede: besediloslovje, pragmatično jezikoslovje, funkcijska zvrstnost, besedilnost, oblikovanost besedila, jezikovni kod, konektorji
Objavljeno: 29.10.2014; Ogledov: 1340; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

7.
Besedilnovrstne značilnosti nemških medmrežnih dnevnikov s stališča teorije naravnosti
Dejan Kopold, 2011, doktorska disertacija

Opis: Na prvi pogled se jezikovna raba v nemških medmrežnih dnevnikih bistveno ne razlikuje od tiste v drugih splošnih in medmrežnih besedilih, v katerih prevladuje uporaba pisnega prenosnika. Vendar nam že nekoliko podrobnejša primerjava besedil med seboj razkriva, da medmrežni dnevniki vsebujejo več prvin ustnega pogovornega jezika, kot je to sicer značilno za pisno posredovana sporočila. Glede na dejavnike, kot so pisni prenosnik, prostorski odmik med udeleženci, časovni zamik v komunikaciji, javni značaj pogovora in socialna tujost med udeleženci, je v medmrežnih dnevnikih pričakovati manj naravna izrazna sredstva, ki so bolj značilna za pisno obliko izražanja. Medmrežni dnevniki so namreč pretežno monološka besedila, ki se pretežno opirajo na pisni prenosnik in se oblikujejo brez vidnega in slušnega stika. Vendar se pri poglobljeni analizi besedil ugotavlja, da se v medmrežnih dnevnikih zaradi težnje po konceptualno ustnem izražanju uveljavlja večji delež naravnih izraznih sredstev, kot bi pričakovali glede na manj naravno okolje sporazumevanja. Na tej osnovi je bila zasnovana tudi osnovna domneva (H0) dela, ki se glasi: »V medmrežnih dnevnikih se zaradi težnje po konceptualno ustnem izražanju uveljavlja večji delež naravnih izraznih sredstev, kot bi pričakovali glede na manj naravne razmere sporazumevanja (tj. pisni prenosnik, prostorski odmik in/ali časovni zamik, javni značaj, socialna tujost udeležencev itd.).« Za dokazovanje številnih napovedi, izpeljanih iz osnovne domneve H0, je sledilo nekajletno zbiranje in analiziranje gradiva. Tako sta metodološko nastala dva tipa raziskovanih vzorcev, osnovni vzorec (ov) in kontrolni vzorec (kv1-4), ki pa je sestavljen iz več različnih besedilnih vrst. Osnovni vzorec (ov) obsega naključno izbrane, vsakdanje, medmrežne dnevnike različnih zvrsti, kot so zasebni, politični, novinarski, potovalni idr. medmrežni dnevniki. Kontrolni vzorec (kv1-4) pa je sestavljen iz več različnih besedilnih vrst in vsebuje besedila vsakdanjih pogovorov (kv1), telefonatov (kv2), klepetalniških besedil (kv3) ter pravnih besedil (kv4). Sestavljen je po principu bližine besedilne vrste v primerjavi z medmrežnimi dnevniki, in to od najbližjih besedilnih vrst do najbolj oddaljenih besedilnih vrst. Delni kontrolni vzorci so bili izbrani na podlagi lestvice naravnosti besedil, na eni strani prototipično konceptualno ustnega (+d (obojestransko sporočanje – dialognost), +f (vidni/slušni način sporočanja – face to face), +m (ustni/zvočni prenosnik)) in na drugi strani prototipično konceptualno pisnega (-d, -f, -m) jezika. Sledila je deduktivna izpeljava (delovnih) napovedi iz osnovne domneve H0 in za njihovo dokazovanje je bila v vseh primerih uporabljena kvantitativna statistična metoda. Rezultat predstavlja statistično primerjavo značilnosti osnovnega (ov) in kontrolnega vzorca (kv1-4). Za preverjanje napovedi in interpretacijo rezultatov je bila v delu uporabljena statistična primerjava besedil osnovnega vzorca (ov) in vseh besedil kontrolnega vzorca (kv1-4). Za statistično preverjanje napovedi sem uporabljal Studentov preizkus T (T-test) in HI-kvadrat preizkus (χ2-test). V napovedi 1 (N1), katere naslov je STOPNJA IZRAZNE ZAPLETENOSTI, so me zanimala predvsem tri področja. Prvo področje obsega vprašanje povprečne dolžine povedi (tj. povprečnega števila besed v njej). Izhajal sem iz napovedi, da se bo le-ta v medmrežnih dnevnikih (ov) zaradi pisnega prenosnika, manjše izrazne zapletenosti in nepomanjkanja časa gibala med klepetalniškimi besedili (kv3) in pravnimi besedili (kv4). Drugo področje obsega deleže večstavčnih povedi s priredjem (tj. takih, v katerih imamo dva ali več glavnih stavkov). Izhajal sem iz napovedi, da se bo le-ta napoved zaradi konceptualno ustne oblike načrtovanja povedi v besedilih medmrežnih dnevnikov (ov) približevala deležu večstavčnih povedi s priredjem, ugotovljenih v vsakodnevnih pogovorih (kv1). Tretje področje prve napovedi pa obsega deleže
Ključne besede: nemški jezik, germanistika, besediloslovje, doktorska disertacija, jezikovna izrazna zapletenost, konceptualna ustnost, konceptualna pisnost, teorija naravnosti, sinhroni in asinhroni medmrežni pisni prenosniki, klepetalnice, medmrežni dnevnik(i), ikonična sredstva, akronimi, kazalna sredstva
Objavljeno: 29.09.2011; Ogledov: 3242; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (4,31 MB)

8.
BESEDILOSLOVNE ZNAČILNOSTI V BLOGIH
Tadej Čuk, 2010, diplomsko delo

Opis: Blogi izpolnjujejo konstitutivne kriterije po Beaugrandu in Dresslerju in spadajo tako med tekste. Za makrostrukturo blogov je značilen uvod z naslovom. Jedra so po navadi sestavljena iz dveh do devetih odstavkov, zaključek pa tvorijo različni podatki. Najpogostejša vrsta tema-rema progresije je progresija s temami, izpeljanimi iz krovne teme. Od pozicijskih označevalcev govorčevega stališča se najpogosteje pojavljajo uvajalni pozicijski označevalci, sklepni pozicijski označevalci in odzivni signali pa redkeje. Za komentarje k blogom je značilno, da se v njih najdejo vse vrste pogovornih sekvenc. Direktivna govorna dejanja se pojavljajo v vseh petih analiziranih blogih. V stavčni zgradbi prevladujejo večstavčne povedi, sledijo jim enostavčne. V vseh petih blogih se je pojavilo neposredno nagovarjanje. Po situacijskih kriterijih (bližinskost-odmaknjenost) se blogi uvrščajo bolj proti polu odmaknjenosti. Z vidika posebnih znakovnih kombinacij so blogi zelo bogati z okrajšavami, redkeje se pojavljajo emotikoni, onomatopoetični izrazi in nepregibni izrazi stališča. Primerjava blogov iz različnih kulturnih okolij ni pokazala nobenih večjih jezikovnih razlik razen švicarskih narečnih izrazov, v avstrijskem blogu pa ni bilo mogoče najti nobenega glasovnega izpusta.
Ključne besede: blog, besediloslovje, konstitutivni kriteriji, zgradba besedil, situacijski kriteriji, posebne znakovne kombinacije, medkulturne podobnosti in razlike
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 2542; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (648,52 KB)

9.
"Stilna in besediloslovna analiza velikih naslovov v avstrijskih dnevnih časopisih Kurier in Kronen Zeitung na podlagi besedilnih vrst novica in poročilo"
Katja Nemec, 2010, diplomsko delo

Opis: Veliki naslovi so pomemben sestavni del vsakega članka, saj služijo uvodu v članek, obenem pa odražajo vsebino. Take naslove najdemo v televizijskih poročilih in vsebinah, v radijskem programu, na internetu in v tisku. Časopisi in revije so polni različnih naslovov, ki bralcu omogočajo, da se osredotoči na številne članke. Velikokrat pa je funkcija naslovov, da pritegnejo bralca, da članek prebere in se seznani z njegovo vsebino. V svoji diplomski nalogi sem želela analizirati različna stilistična sredstva časopisnih naslovov in izpostaviti skupne točke oziroma razlike v stilu na podlagi naslovov iz dveh avstrijskih dnevnih časopisov. Analiza je razkrila tako skupne točke kot razlike, ne le med analiziranima dnevnikoma, pač pa tudi med poročilom in novico kot besedilnima vrstama v obeh časopisih.
Ključne besede: velik naslov, dnevni časopis, besediloslovje, stilistika, besedilna vrsta
Objavljeno: 16.07.2010; Ogledov: 2526; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

10.
BESEDILOTVORNE LASTNOSTI JEZIKA TVORJENIH BESEDIL OSNOVNOŠOLCEV V DRUGI IN TRETJI TRIADI OSNOVNE ŠOLE (Na izbranem vzorcu)
Mojca Plaznik, 2010, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge so besedilotvorne lastnosti tvorjenih besedil učencev druge in tretje triade osnovne šole. V nalogi so bile uporabljene opisna metoda, metoda klasifikacije, komparativna analitična in sintetična metoda ter primerjalna metoda. Namen diplomske naloge je s pomočjo analize besedil pokazati, da se jezik v zapisanih besedilih osnovnošolcev med četrtim in devetim razredom osnovne šole spreminja oziroma da je repertoar jezikovnih sredstev, ki jih uporabljajo starejši otroci, načeloma drugačen od tistega, ki ga uporabljajo mlajši otroci; hkrati je namen naloge pokazati razlike v repertoarju jezikovnih sredstev med dečki in deklicami. Proučevana je spetost delov besedila, stopnja avtonomnosti povedi, leksikalna bogatost besedila, zamenljivost delov besedila, umeščanje pojavov v določen časovni okvir in objektivnost oziroma subjektivnost v besedilih. Namen naloge je tudi proučiti besedila v izbranem vzorcu na makronivoju (tematska zgradba) in ugotoviti zgradbo in dolžino povedi (na mikronivoju) ter določiti rabo slogovnih postopkov v besedilih. V izhodiščnem poglavju je s pomočjo sodobnih jezikoslovnih izhodišč podan teoretični okvir sporazumevanja in sporočanja. V nadaljevanju so z empiričnimi analizami prikazane besedilotvorne lastnosti tvorjenih besedil izbranega vzorca.
Ključne besede: besedilotvorje, besediloslovje, sporočanje, slogovni postopki, kohezija, eksplikativnost, suksesivnost, aktualnost besedila, subjektivnost, tematska zgradba.
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 3487; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (932,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici